Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da Združene države na Grenlandijo pošiljajo vojaško bolnišnično ladjo. Kot razlog je navedel domnevno pomanjkanje ustrezne zdravstvene oskrbe za tamkajšnje prebivalce, pri čemer za takšno oceno ni predstavil konkretnih dokazov. Napoved je že sprožila vprašanja o namenu in političnem ozadju poteze, saj Grenlandija spada pod Kraljevino Dansko, hkrati pa uživa visoko stopnjo avtonomije.
Trump je odločitev objavil na družbenih omrežjih in zapisal, da je ladja „že na poti“, ob tem pa ni navedel niti časovnega okvira niti podrobnosti o obsegu misije. Dodal je le, da gre za „odlično“ ladjo, namenjeno pomoči bolnim, ki naj na arktičnem otoku ne bi imeli dostopa do ustreznega zdravljenja.
Napoved prihaja v obdobju zaostrenih odnosov med Washingtonom in evropskimi zaveznicami, zlasti Dansko. Trump je v preteklosti večkrat izpostavil strateški pomen Grenlandije in celo namigoval na možnost priključitve otoka Združenim državam, tudi z uporabo sile, kar so tako danska vlada kot grenlandske oblasti odločno zavrnile.
Ameriška mornarica razpolaga z dvema velikima bolnišničnima ladjama, ki sta bili v preteklosti uporabljeni predvsem v humanitarnih operacijah po naravnih nesrečah ter med pandemijo covida-19, ko sta bili začasno zasidrani v ameriških pristaniščih. Vsaka od ladij ima zmogljivost približno 1.000 bolnišničnih postelj, vključno z več deset posteljami za intenzivno nego.
Za zdaj ni znano, ali je bila napotitev ladje usklajena z dansko vlado ali z oblastmi v Nuuku. Prav tako ostaja odprto vprašanje, ali je bila posadka že v celoti zbrana, saj bolnišnične ladje v običajnih razmerah obratujejo z minimalnim številom osebja, polna aktivacija pa zahteva več časa.
Na Grenlandiji živi približno 57.000 prebivalcev, večjih izrednih zdravstvenih razmer, ki bi zahtevale prihod plavajoče bolnišnice, pa v zadnjem času niso zaznali. Osrednja zdravstvena ustanova na otoku je bolnišnica Queen Ingrid v prestolnici Nuuk, v zahtevnejših primerih pa bolnike prepeljejo na zdravljenje na Dansko, tudi s pomočjo helikopterjev.
Evropske države, med njimi Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, so se v aktualnih razpravah postavile na stran Danske in Grenlandije ter poudarile spoštovanje njihove suverenosti. København in Nuuk obenem nadaljujeta pogovore z ameriško administracijo, pri čemer poskušata umiriti napetosti in preprečiti nadaljnjo eskalacijo, ki bi lahko dodatno obremenila čezatlantske odnose.

