Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal nov sveženj carin na uvoženo blago, ki vključuje tudi stoodstotne dajatve na zdravila znanih blagovnih znamk. Ukrep bo začel veljati prihodnji teden in že sproža odzive na finančnih trgih ter med ključnimi ameriškimi trgovinskimi partnericami.
Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da bodo poleg zdravil dodatno obdavčeni tudi težki tovornjaki, za katere bo uvedena 25-odstotna carina. Med novimi ukrepi so tudi 50-odstotne dajatve na kuhinjske omarice in kopalniško pohištvo ter 30-odstotne carine na oblazinjeno pohištvo. Vse spremembe bodo začele veljati s 1. oktobrom.
Trump je ukrep utemeljil z „obsežnim poplavljanjem teh izdelkov v Združene države s strani drugih držav“.
Na azijskih borzah so se delnice farmacevtskih podjetij občutno znižale. Avstralski CSL je dosegel šestletno najnižjo vrednost, japonska Sumitomo Pharma je izgubila več kot pet odstotkov, hongkonški indeks biotehnoloških podjetij pa je padel za približno 2,5 odstotka. Negativno gibanje je zaznalo tudi kitajsko borzno pohištveno podjetje, ki je izgubilo več kot en odstotek vrednosti.
Tokio je sporočil, da še analizira vpliv novih ukrepov in dodal, da bo Japonska zaščitila svoje gospodarske interese. Reuters poroča, da se ameriška administracija pri oblikovanju novih carin opira na preiskave o nacionalni varnosti, ki zajemajo številne strateške panoge, od polprevodnikov do kritičnih mineralov.
Orodje zunanje politike in gospodarstvo
Trump je v zadnjih letih carine spremenil v eno glavnih orodij zunanje politike. Z njimi je poskušal doseči nove trgovinske dogovore, izsiliti koncesije ali povečati politični pritisk na tuje vlade. Finančni minister Scott Bessent je ob tem ocenil, da bi Washington lahko do konca leta iz tega naslova zbral do 300 milijard dolarjev prihodkov.
Ameriška farmacevtska industrija opozarja, da bi višje carine lahko ogrozile več sto milijard dolarjev vredne investicije v ZDA. Podatki kažejo, da je več kot polovica sestavin za zdravila, ki se uporabljajo v ZDA, proizvedena doma, pomemben delež pa prihaja iz Evrope in drugih ameriških zaveznic.
Pritisk na inflacijo in zaveznike
Carine na težke tovornjake bi lahko dodatno obremenile stroške prevoza v času, ko je Trump obljubil znižanje inflacije. Podjetja, kot so Paccar, Peterbilt in Freightliner, naj bi imela korist, a največji izvozniki vozil v ZDA so države zavezniškega kroga – Mehika, Kanada, Japonska, Nemčija in Finska.
Ameriška gospodarska zbornica je zato opozorila, da nove dajatve ne bi smele veljati za tesne partnerice, ki ne predstavljajo grožnje nacionalni varnosti. Mehika je dodala, da njihovi tovornjaki v povprečju vsebujejo približno 50 odstotkov ameriških delov, vključno z dizelskimi motorji.
Reuters še navaja, da je uvoz pohištva v ZDA lani dosegel 25,5 milijarde dolarjev, kar je sedem odstotkov več kot leto prej, večino pa predstavljajo izdelki iz Vietnama in Kitajske. Trump ob tem vztraja, da bo nova politika vrnila pohištveno industrijo v ameriške zvezne države, kot so Severna in Južna Karolina ter Michigan. Statistika kaže, da se je zaposlenost v proizvodnji pohištva v ZDA od leta 2000 prepolovila na približno 340.000 delovnih mest.
Foto: Pixabay
