Ameriški predsednik Donald Trump je po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je omejila njegovo uporabo izrednih pooblastil za uvedbo carin, napovedal nadaljevanje agresivne trgovinske politike. Kot je dejal, bo administracija takoj uvedla novo globalno carino v višini 10 odstotkov ter poiskala druge pravne poti za ohranitev obstoječega tarifnega okvira.
Trump je na novinarski konferenci poudaril, da sodba po njegovem mnenju ne pomeni konca carin, temveč zgolj omejuje uporabo enega konkretnega zakona. Dejal je, da ima predsednik na voljo več zakonodajnih podlag, ki omogočajo uvedbo uvoznih dajatev, in da bo Bela hiša te možnosti tudi izkoristila.
Vrhovno sodišče je s šestimi glasovi proti trem razveljavilo obsežne carine, ki jih je Trump uvedel z uporabo Zakona o mednarodnih izrednih ekonomskih pooblastilih iz leta 1977. Večina sodnikov je presodila, da ta zakon predsedniku ne daje pravice do splošnega uvajanja davkov na uvoz.
V obrazložitvi je sodišče zapisalo, da ameriška ustava jasno podeljuje davčna pooblastila kongresu, ne pa izvršilni veji oblasti. Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts je ob tem poudaril, da snovalci ustave niso predvideli prenosa takšnih pristojnosti na Belo hišo.
Kljub temu sodba administraciji ne preprečuje uporabe drugih zakonov, kar so v Beli hiši že izpostavili. Po navedbah uradnikov naj bi tarife, uvedene zaradi nacionalne varnosti in obstoječi ukrepi proti nepoštenim trgovinskim praksam, ostali v veljavi.
Alternativne poti: hitrejše, a omejene
Trumpova administracija se zdaj osredotoča na druge člene Zakona o trgovini iz leta 1974, predvsem na določbi 301 in 122. Po navedbah poznavalcev razmer, o katerih poročajo ameriški mediji, ti mehanizmi omogočajo uvedbo carin, vendar pod strožjimi pogoji.
Člen 301 zahteva obsežne preiskave domnevno nepoštenih praks tujih držav, ki lahko trajajo tudi do 12 mesecev, kar pomeni, da carin ni mogoče uvesti hitro. Člen 122 pa omogoča začasne uvozne dajatve do 15 odstotkov za največ 150 dni, vendar le v primeru resnih neravnovesij v mednarodnih plačilih. Po izteku tega roka je za podaljšanje potrebna odločitev kongresa.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je že pred sodbo priznal, da so te poti manj učinkovite in politično zahtevnejše od uporabe izrednih pooblastil, na katera se je Trump opiral doslej.
Politični odzivi in pravni izzivi
Odločitev sodišča je sprožila ostre odzive v Trumpovem političnem taboru. Podpredsednik JD Vance je sodbo označil za primer, ko sodišče po njegovem mnenju neupravičeno omejuje izvršilno oblast, čeprav je kongres predsedniku podelil pristojnosti za urejanje uvoza.
Primer so na sodišče pripeljale zvezne države in številna podjetja, od manjših uvoznikov do velikih trgovskih verig, ki so trdila, da carine niso imele ustrezne pravne podlage in so povzročile znatno gospodarsko škodo. Trump je tožnike javno kritiziral in ponovil, da carine ostajajo osrednji del njegove gospodarske agende.
Predsednik je ob koncu poudaril, da nekatere obstoječe carine ostajajo v veljavi, druge bodo nadomeščene z novimi, cilj pa ostaja nespremenjen: zaščita ameriškega gospodarstva in pritisk na trgovinske partnerje, ki jih Bela hiša ocenjuje kot nepoštene.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
