Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek obiskal Belo hišo, kjer se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Namen srečanja je bil poiskati nadaljnjo podporo ZDA pri obrambi Ukrajine, ki se že več kot tri leta sooča z rusko invazijo. Kljub temu da je Zelenski izrazil pričakovanje po novih dobavah orožja, predvsem raket dolgega dosega Tomahawk, so Trumpove izjave nakazale previdnost in pripravljenost na diplomatsko posredovanje za prekinitev spopadov.
Pogovor med voditeljema je bil zaznamovan z različnimi pogledi na prihodnost vojne. Trump je poudaril potrebo po „takojšni ustavitvi bojev“, tudi če bi to pomenilo, da Ukrajina začasno izgubi del svojega ozemlja.
Po več kot dveh urah pogovora je Trump med odhodom iz Washingtona povedal, da si želi konec bojev na fronti. „Obe strani bi se morali umakniti in se vrniti k svojim družinam,“ je dejal, pri tem pa dodal, da je to sporočilo prenesel tako Zelenskemu kot tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Kot poroča Reuters, naj bi ameriški predsednik v prihodnjih tednih potoval na Madžarsko, kjer je načrtovan njegov nov sestanek s Putinom. Trump, ki je tudi tokrat izrazil željo, da bi posredoval kot mirovnik, je dejal, da bi moral svet končati „nesmiselno ubijanje“.
Zelenski je na Trumpove izjave odgovoril zadržano. Poudaril je, da Ukrajina podpira idejo o premirju, vendar Moskva za zdaj „ne kaže resne pripravljenosti na mir“. Dodal je, da si njegova država želi pogajanj, a da se mora vsak dogovor začeti z zagotovitvijo varnosti ukrajinskega ozemlja.
Ukrajina želi rakete Tomahawk
Ukrajinski predsednik je v pogovorih jasno izpostavil, da njegova vojska razpolaga z več tisoč droni, pripravljenimi za protinapade, vendar potrebuje zmogljivejše raketne sisteme. „Nimamo Tomahawkov, zato jih potrebujemo,“ je pojasnil po srečanju.
Trump se na prošnjo ni zavezal. Povedal je, da bi „raje videl, da Ukrajina teh raket ne bi potrebovala“, in poudaril, da ZDA ne želijo razkrivati svojega arzenala. Po njegovih besedah mora Washington poskrbeti za lastno varnost, preden se odloči za nove pošiljke orožja v tujino.
Reuters navaja, da se je Zelenski po pogovorih s Trumpom slišal tudi z več evropskimi voditelji, med njimi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Ukrajinski predsednik naj bi jim dejal, da zdaj računa na Trumpa, da bo uporabil svoj vpliv pri Putinu in ga pozval k prekinitvi napadov.
Bela hiša previdna, Evropa zadržana
Ni jasno, kaj je Putina prepričalo, da je privolil v prihajajoče srečanje s Trumpom. Reuters poroča, da je Kremlj v odzivu navedel, da priprave še potekajo in da bi se vrh lahko zamaknil za nekaj tednov. Avgustovski sestanek med voditeljema v Aljaski se je končal brez konkretnih rezultatov.
Trumpov spravljiv ton po zadnjem klicu s Putinom je sprožil vprašanja o prihodnji ameriški podpori Ukrajini. V Evropski uniji so poudarili, da pozdravljajo vsak dialog, ki bi lahko pripeljal do miru, vendar opozarjajo na nevarnost dogovora, ki bi bil preveč v prid Moskvi.
Na vprašanje novinarjev, ali ga skrbi, da bi ga Putin lahko izkoristil, je Trump odgovoril, da je v življenju pogosto sodeloval z „najboljšimi pogajalci“ in da se zna izogniti pastem.
Analitiki opozarjajo na tveganje za Ukrajino
Po navedbah nekdanjega ameriškega diplomata Michaela Carpenterja srečanje ni prineslo preboja, ki si ga je Zelenski želel. Ocenil je, da ameriška administracija ohranja strategijo, ki se izogiba neposrednemu pritisku na Moskvo. „Ni videti volje, da bi se Rusiji naložili konkretni stroški,“ je dejal za Reuters.
Trump je med pogovorom z novinarji pohvalil Zelenskega in njegovo „preudarno držo“, celo komentiral njegov videz z besedami, da „v temni jakni deluje izjemno profesionalno“.
Po navedbah virov Reutersa v Washingtonu je ameriška vlada v zadnjih dneh ponovno odprla razpravo o morebitni dobavi raket Tomahawk, čeprav odločitev še ni sprejeta. Ukrajina trdi, da bi takšno orožje močno spremenilo razmerje moči na bojišču.
Ukrajinski vojaški analitik Mykola Bielieskov je za Reuters ocenil, da bi rakete omogočile „neprekinjen pritisk na ruski vojaško-industrijski kompleks“ in s tem zmanjšale ruske napade na energetsko infrastrukturo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ta mesec izjavil, da so njegove sile letos zavzele dodatnih 5.000 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar pomeni približno 1 odstotek več kot prej. Ukrajinski vrhovni poveljnik Oleksandr Sirskij pa trdi, da je ruska ofenziva kljub temu izgubila zagon.
Reuters navaja, da obe strani stopnjujeta napade na energetske objekte, medtem ko ruski droni občasno posegajo v zračni prostor držav Nata. Washington medtem poskuša ohraniti ravnotežje med diplomatskim posredovanjem in nadaljevanjem vojaške pomoči Kijevu.
Foto: Zajem zaslona X/fotografija je simbolna
