Na zvezni ravni sprejeti zakon nalaga ministrstvu za pravosodje ZDA, da v javnost posreduje večino dokumentacije, povezane s preiskavami nekdanjega finančnika Jeffreyja Epsteina ter njegove dolgoletne sodelavke Ghislaine Maxwell, pa tudi gradivo o okoliščinah njegove smrti v zaporu. Ameriški predsednik Donald Trump je zakon podpisal in tako odobril razkritje dosjejev o obsojenem spolnem prestopniku, ki je bil sredi številnih obtožb trgovine z ljudmi in spolne zlorabe.
Ministrstvo za pravosodje ima po novi zakonodaji 30 dni časa, da pripravi in objavi gradivo, ki se nanaša na zvezne preiskave Epsteina, Maxwell in drugih domnevnih sodelavcev. V javnost naj bi šli tako preiskovalni dosjeji kot zapisi o ravnanju oblasti po Epsteinovi smrti. Po besedah zveznega sodnika, ki je imel vpogled v gradivo, skupni obseg dokumentacije dosega približno 100.000 strani, navaja Euronews. To je tudi eden najbolj obsežnih primerov retroaktivnega razkritja dokumentov v zadnjih letih.
Kljub zahtevi po čim širšem razkritju zakon predvideva več pomembnih izjem. Ministrstvo za pravosodje lahko iz objave izloči osebne podatke žrtev, gradivo, ki vsebuje podatke o spolni zlorabi otrok, ter informacije, ki jih pristojni organi zaradi nacionalne obrambe ali zunanje politike štejejo za tajne.
Objava dosjejev bo zato potekala v redakcijski obliki, pri čemer bodo občutljivi podatki zabrisani ali izpuščeni. Zakonodaja izrecno poudarja, da mora biti identiteta žrtev zaščitena, obenem pa naj bi javnost dobila širši vpogled v delovanje organov pregona in ravnanje odgovornih pri obravnavi primera.
Politični pritiski in sprememba stališča Bele hiše
Predsednik Trump je sprva nasprotoval objavi celotnih datotek, potem ko so se v javnosti pojavile domneve, da bi ga razkrita dokumentacija lahko osebno bremenila. Pritisk opozicijskih politikov in dela lastne stranke se je nato okrepil, predvsem z zahtevami po večji preglednosti glede ravnanja oblasti v primeru Epstein.
Pod tem pritiskom je Bela hiša popustila in podprla zakon, ki predvideva objavo preiskovalnih dosjejev. Trump je ob tem ponovno poudaril, da „nikoli ni storil ničesar nezakonitega“ in da je stike z Epsteinom prekinil že pred leti. Ameriški predsednik je v več nastopih zavrnil namige, da bi bil vpleten v domnevne zlorabe, povezane z Epsteinovimi dejavnostmi.
Mreža vplivnih imen in obtožbe o trgovini z mladoletnicami
Jeffreyja Epsteina so dolga leta bremenile obtožbe, da je na svojem zasebnem otoku Little Saint James na Ameriških Deviških otokih organiziral zabave, na katerih naj bi mladoletna dekleta prisilili v spolne odnose z njegovimi gosti. Med domnevnimi udeleženci so bili številni premožni poslovneži, politiki in druge vplivne osebnosti iz ZDA in tujine.
Z Epsteinom so v javnih razpravah pogosto povezovali tudi Trumpa, južnoafriško-ameriškega podjetnika Elona Muska, britanskega princa Andrewa, ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa, nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona in druge znane osebnosti. Vsi omenjeni so kakršno koli kaznivo ravnanje v povezavi z Epsteinovimi zabavami zanikali in trdili, da so bili njihovi stiki z njim omejeni ali zgolj družabne narave.
Prve prijave zoper Epsteina segajo v leto 2005, ko so organi pregona na Floridi začeli preiskavo domnevne spolne zlorabe mladoletnice. Leto kasneje je bil prvič obtožen zaradi nagovarjanja k prostituciji, vendar je bil pravni epilog tedanje zadeve razmeroma ozek in je zajel le en očitek.
V naslednjih letih se je oglasilo še več žensk, ki so trdile, da jih je Epstein skupaj z dolgoletno sodelavko Ghislaine Maxwell izkoriščal in preprodajal za spolne namene. Primer je znova dobil razsežnosti leta 2019, ko je bil Epstein aretiran zaradi trgovine z mladoletniki za spolne namene in zarote za trgovino z mladoletniki.
Istega leta je Epstein v zveznem zaporu umrl. Oblasti so njegovo smrt označile za samomor, do katerega je prišlo, medtem ko je čakal na začetek sojenja zaradi obtožb trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja mladoletnic.
Foto: Wikimedia/Palm Beach County Sheriff’s Department/fotografija je obrezana
