Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh z več neposrednimi izjavami na račun ruskega predsednika Vladimirja Putina nakazal spremembo svojega odnosa do Moskve. Po navedbah analize televizijske mreže CNN gre za prelomnico, ki bi lahko vplivala na nadaljnji potek ameriške politike do Ukrajine in Rusije.
Trump, ki je v preteklosti večkrat javno izkazoval spoštovanje do ruskega voditelja, je v pogovoru za NBC News potrdil, da bo prek zveze NATO v Ukrajino poslal dodatne protiraketne sisteme Patriot. “Orožje pošiljamo Natu, NATO pa za to orožje plača stoodstotno,” je dejal in dodal, da bo zavezništvo sisteme nato razdelilo. Natančne podrobnosti sporazuma za zdaj niso znane.
Po poročanju CNN se zdi, da je Trump končno opustil dolgoletni poskus vzpostavitve posebnega odnosa s Putinom. Nekdanji “kremeljski prijatelj”, kot so ga označevali komentatorji, je zdaj deležen javnih kritik. Trump je v enem izmed nastopov dejal, da jih “Putin posipa s sranjem” – izjava, ki močno odstopa od njegovega dosedanjega tona.
Politični analitiki ob tem opozarjajo, da ostaja vprašanje, kako dosledna bo ta sprememba. Čeprav Trump izraža podporo Ukrajini, se mnogi sprašujejo, ali bo dejansko pripravljen vzdrževati obsežno vojaško in finančno pomoč, ki jo je Kijev prejemal v času administracije njegovega predhodnika Joeja Bidna.
Novi varnostni izzivi in politična tveganja
Trumpova ostrina do Moskve je po mnenju analitikov lahko tudi odziv na neuspešne poskuse doseganja dogovora s Putinom. Kljub več diplomatskim pobudam ruski predsednik ni sprejel predlogov za premirje, medtem ko se ruski napadi na ukrajinska mesta, zlasti s pomočjo brezpilotnih letal, nadaljujejo. Trump je v preteklosti pogosto izpostavljal potrebo po dogovoru, a je zdaj očitno spremenil oceno Putinovih namer.
“Mislim, da je Trump zdaj ugotovil,” je za CNN International ocenil Charles Kupchan iz Sveta za zunanje odnose. “Če želi doseči dogovor z Ukrajino, mora okrepiti pritisk na Rusijo.”
CNN v analizi opozarja, da bi lahko doslednejša ameriška politika v prihodnje zajemala tudi strožje sankcije – ne le proti Rusiji, temveč tudi proti njenima največjima trgovinskima partnericama, Kitajski in Indiji. S tem bi se Washington odzval na trgovinsko podporo Moskvi, ki ji omogoča nadaljevanje vojne.
Preobrat v Trumpovi retoriki se dogaja ob nespremenjenem ruskem strateškem pristopu. Putin vojno v Ukrajini vidi kot popravljanje zgodovinske krivice, povezuje jo z razpadom Sovjetske zveze in zahodno širitev Nata. Po oceni CNN ruski predsednik ne kaže pripravljenosti za resen mirovni dialog, prav tako pa ni sprejel predlogov, ki bi mu ob ustavitvi vojaških aktivnosti omogočili določene politične pridobitve.
Trump je v preteklosti vojno večkrat označil kot nepotrebno oviro za izboljšanje odnosov med ZDA in Rusijo. V zadnjih dneh je začel govoriti tudi o ukrajinskih človeških žrtvah in o pogumu tamkajšnje vojske, kar bi lahko nakazovalo spremembo pristopa. Kljub temu CNN opozarja, da Trump pogosto kombinira strateške premisleke s svojo značilno osebno politiko, ki temelji na javnem ugledu in želji po zgodovinski vlogi.
Trumpovo nezadovoljstvo s Putinom bi lahko bilo posledica osebnega razočaranja, ker dogovor o mirovnem sporazumu ni bil dosežen. Po ocenah analitikov obstaja možnost, da se Trump – če oceni, da napredek ni mogoč – preprosto umakne iz podpore Ukrajini in skuša znova vzpostaviti sodelovanje z Rusijo na drugih področjih, denimo v trgovini.
Če bo Bela hiša dejansko okrepila pritisk na Moskvo, bo to predstavljalo pomemben premik v primerjavi z dosedanjimi Trumpovimi stališči. Vseeno ostaja odprto, ali gre za taktično manevriranje ali za trajnejšo spremembo v ameriški zunanji politiki. Ruski odzivi na Trumpove izjave za zdaj še niso znani.
Foto: Wikimedia/Bela hiša iz Washingtona, DC
