Ameriški predsednik Donald Trump ocenjuje, da bi vojaške operacije proti Iranu lahko trajale še več tednov. Ob tem Washington poskuša oblikovati širšo mednarodno pobudo za zaščito pomorskega prometa skozi Hormuško ožino, eno ključnih svetovnih energetskih poti, ki je zaradi vojne postala močno ogrožena.
Napetosti v regiji so v zadnjih tednih povzročile velike motnje na energetskih trgih, saj skozi to ozko morsko pot običajno potuje približno petina svetovne trgovine z nafto.
Trump je napovedal oblikovanje mednarodne pomorske koalicije, ki bi nadzirala plovbo skozi Hormuško ožino in spremljala tankerje, ki prevažajo nafto. Po njegovem mnenju bi morale k operaciji prispevati predvsem države, ki so najbolj odvisne od bližnjevzhodnih energentov.
Na krovu predsedniškega letala Air Force One je novinarjem dejal, da je Washington k sodelovanju že pozval več držav, vendar imen ni želel razkriti. „Zahtevam, da te države pomagajo zaščititi svoje interese, ker gre za njihovo energijo in njihove ladje,“ je poudaril.
Trump je ob tem izpostavil, da ZDA iz regije uvozijo le majhen delež nafte, medtem ko je od Hormuške ožine veliko bolj odvisna azijska industrija. Po njegovih besedah naj bi na primer Kitajska iz tega območja pridobila približno 90 odstotkov uvožene nafte.
Ameriška administracija je že pozvala več držav, med njimi Kitajsko, Francijo, Japonsko, Južno Korejo in Združeno kraljestvo, naj se pridružijo ameriškim silam pri nadzoru plovbe v ožini.
Previdni odzivi držav
Nekatere države so se na pobudo odzvale zadržano. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je potrdil, da Washington o tej ideji že vodi pogovore z več državami in da pričakuje konstruktivno sodelovanje.
Iz Pekinga so medtem sporočili, da je stabilna oskrba z energijo skupni interes vseh držav in da bodo nadaljevali komunikacijo z vpletenimi stranmi, da bi prispevali k zmanjšanju napetosti.
Južnokorejsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so seznanjeni z ameriškim predlogom in da bodo položaj skupaj z ZDA skrbno preučili. Francija je medtem nakazala pripravljenost za sodelovanje v morebitni mednarodni pomorski misiji, vendar poudarja, da bi se ta lahko začela šele, ko bi se razmere na bojišču umirile.
Trump je napovedal tudi nadaljnje diplomatske pogovore. V prihodnjih dneh naj bi se o razmerah v regiji pogovarjal z japonsko premierko Sanae Takaichi.
Nadaljevanje spopadov v regiji
Medtem vojaški spopadi med ZDA, Izraelom in Iranom trajajo že več kot dva tedna. Washington in Tel Aviv poročata o obsežnih napadih na iransko vojaško infrastrukturo, ki naj bi močno oslabila raketne in brezpilotne zmogljivosti Teherana.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na tiskovni konferenci v Pentagonu dejal, da so se iranski raketni napadi zmanjšali za približno 90 odstotkov, napadi z droni pa za okoli 95 odstotkov, potem ko so ameriške sile ciljale poveljniške centre in proizvodne objekte.
Podobno oceno je podal tudi izraelski vojaški tiskovni predstavnik Effie Defrin, ki je dejal, da so izraelske sile do zdaj napadle več sto ciljev, povezanih z iranskim raketnim programom.
Iran kljub temu nadaljuje povračilne napade na Izrael in cilje v širši regiji. Rakete in brezpilotni letalniki so v zadnjih dneh zadeli tudi infrastrukturo v državah Perzijskega zaliva.
Po podatkih iranskega ministrstva za zdravje je v spopadih v Iranu umrlo več kot 1300 ljudi, med njimi najmanj 445 žensk in otrok. V Izraelu je bilo v iranskih napadih ubitih 12 ljudi, več deset pa ranjenih.
Napadi so prizadeli tudi Libanon, kjer izraelska vojska napada položaje gibanja Hezbolah. Tamkajšnje oblasti poročajo o več kot 820 smrtnih žrtvah, Združeni narodi pa opozarjajo na hitro poslabševanje humanitarnih razmer in množično razseljevanje prebivalstva.
