Ameriški predsednik Donald Trump je presenetil z uvedbo 39-odstotnih carin na švicarsko blago, kar je sprožilo buren odziv švicarske politike in gospodarstva. Švicarska vlada je v Bernu sklicala izreden sestanek, kjer so začrtali prve korake za odziv. Mediji v Švici poročajo o „katastrofalnem klicu“ predsednice Karin Keller-Sutter s Trumpom, ki naj bi vplival na odločitev Washingtona.
Švicarski borzni indeks SMI je v ponedeljek zabeležil 1,8-odstoten padec, preden se je deloma stabiliziral. Predstavniki industrije opozarjajo, da je zaradi carin ogroženih več deset tisoč delovnih mest, zlasti v sektorjih luksuznih izdelkov, farmacije in strojništva.
Kljub tritedenskim pogajanjem, v katerih je Švica pričakovala 10-odstotne carine, je Trump v petek objavil dvig tarif na 39 odstotkov. Odločitev naj bi sledila 30-minutnemu pogovoru s Keller-Sutter, ki je po poročanju švicarskih medijev potekal „v napeti atmosferi“ in brez diplomatskega preboja.
„Za Švico ni bilo dobrega izida, a ni šlo za neposreden spor. Trump je jasno povedal, da 10-odstotne carine zanj niso sprejemljive,“ je za Reuters pojasnil vir iz vladnih krogov. Uradni Bern ne zanika, da je bil telefonski pogovor odločilen, vendar poudarja, da so pogajanja potekala v širšem političnem okviru.
Kritike medijev
Mediji v Švici so predsednico ostro kritizirali. Tabloid Blick je na naslovnici zapisal, da je bila „naivna pred Trumpom“, časnik 24 Heures pa je označil klic kot „največji poraz v njeni politični karieri“.
Gospodarski minister Guy Parmelin je dejal, da si vlada prizadeva „v celoti razumeti, kaj je privedlo do te odločitve“, preden sprejme nadaljnje ukrepe. Skupaj s predsednico je pripravljen odpotovati v Washington, če bi bil to pogoj za nadaljevanje dialoga.
Po besedah ministra je Trump znova izpostavil ameriški trgovinski primanjkljaj s Švico. Kot morebitne koncesije so v Bernu pripravljeni razmisliti o povečanju uvoza ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina ali o večjih investicijah švicarskih podjetij v ZDA.
Carine naj bi začele veljati 7. avgusta, zato se švicarski diplomati trudijo najti rešitev še pred tem rokom. Analitiki menijo, da bi lahko Švica na koncu izpogajala bolj ugodno tarifo, podobno kot Evropska unija, ki je dosegla 15-odstotno obremenitev, ali Združeno kraljestvo z desetodstotno stopnjo.
Glede na to, da švicarski izvoz v ZDA predstavlja okoli šestino celotne prodaje, je ukrep Trumpove administracije ocenjen kot eden najresnejših udarcev za švicarsko gospodarstvo v zadnjem desetletju. Švicarska centralna banka naj bi že pripravila izredne scenarije za ukrepanje, vključno z morebitnimi popravki obrestnih mer.
V Bernu medtem poudarjajo, da „vse možnosti ostajajo odprte“ in da bodo nadaljnji koraki odvisni od pripravljenosti ameriške strani za pogajanja.
Foto: Pexels
