Tečaji delnic na azijskih borzah so se v petek, potem ko so Združene države uvedle nove visoke carine na uvoz iz več deset držav znižali. Ukrep je sprožil negotovost med vlagatelji, ki z nestrpnostjo pričakujejo najnovejše podatke o ameriškem trgu dela. Ti bi lahko pomembno vplivali na odločitev ameriške centralne banke (Fed) glede morebitnega znižanja obrestnih mer septembra.
Predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek pozno zvečer podpisal izvršni ukaz, s katerim so bile na uvoz iz več kot tridesetih držav uvedene carine v višini od deset do 41 odstotkov. Za Indijo so bile stopnje določene pri 25 odstotkih, za Tajvan pri 20, za Tajsko pri 19 in za Južno Korejo pri 15 odstotkih.
Kanadsko blago, ki ni zajeto v severnoameriškem trgovinskem sporazumu, bo po novem obdavčeno z dajatvami v višini 35 odstotkov. Mehiki pa je bila zaenkrat priznana 90-dnevna izjema, v kateri naj bi potekala pogajanja o širšem trgovinskem dogovoru.
Predsednik Tajvana Lai Ching-te je v odzivu izjavil, da gre pri tarifah za začasen ukrep in da pričakuje postopno znižanje, ko bo dosežen nov trgovinski dogovor z ZDA. Analitik Tony Sycamore iz finančne skupine IG pa je ocenil, da je bila „reakcija trgov skromna, deloma zaradi predhodno sklenjenih dogovorov z EU, Japonsko in Južno Korejo, ki so ublažili vpliv novih tarif“.
Dodaja, da vlagatelji zdaj menijo, da se bodo o teh tarifah še pogajali in da obstaja možnost njihovega postopnega umika.
Indeksi v rdečem, izjema Apple
Po poročanju agencije Reuters je najširši indeks azijsko-pacifiške regije MSCI (brez Japonske) v petek padel za 0,7 odstotka, kar pomeni 1,8-odstotni tedenski padec. Južnokorejski KOSPI se je znižal za tri odstotke, tajvanske delnice za 0,9 odstotka. Japonski Nikkei in kitajski indeks blue chip ostajata večinoma nespremenjena, medtem ko je hongkonški Hang Seng pridobil 0,2 odstotka.
Terminske pogodbe za evropski indeks EuroStoxx 50 so se znižale za 0,2 odstotka, prav tako tudi pogodbe za Nasdaq in S&P 500, potem ko je Amazon objavil poslovne rezultate, ki niso dosegli pričakovanj vlagateljev. Delnice podjetja so se po uradnem trgovanju znižale za 6,6 odstotka. Na drugi strani pa je Apple pozitivno presenetil z višjimi prihodki, saj so kupci predčasno kupovali naprave iPhone, da bi se izognili carinam. Njegove delnice so se podražile za 2,4 odstotka.
Znižanje obrestne mere ni več samoumevno
Med vlagatelji narašča previdnost glede prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Fed. Podatki o inflaciji, ki je junija znova narasla, skupaj z novimi tarifami, bi lahko povečali cenovne pritiske. Poleg tega so zadnji tedenski podatki o brezposelnosti nakazali stabilnost trga dela.
Po podatkih orodja FedWatch podjetja CME trg trenutno ocenjuje možnost septembrskega znižanja obrestne mere na 39 odstotkov, kar je občutno manj od 65 odstotkov pred sredino odločitvijo Fed, da obrestnih mer še ne spremeni.
V ospredju zanimanja so zdaj današnji podatki o zaposlovanju v ZDA. Trgi pričakujejo, da se bo število zaposlenih povečalo za okoli 110.000, medtem ko se naj bi stopnja brezposelnosti dvignila s 4,1 na 4,2 odstotka.
Dolar v porastu, jen v padcu
Ameriški dolar je ta teden pridobil 2,5 odstotka in dosegel vrednost 100,1, kar je njegova najvišja raven v zadnjih dveh mesecih. To je hkrati največji tedenski skok dolarja po koncu leta 2022. Kanadski dolar se je v tem tednu znižal za približno en odstotek, kar je njegova najnižja vrednost v desetih tednih. Japonski jen je bil med največjimi poraženci, saj je dolar v primerjavi z njim poskočil za 0,8 odstotka in dosegel 150,7 jena – najvišjo vrednost po marcu.
Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic se je po rahlem četrtkovem padcu v petek znova zvišala za 1 bazično točko na 4,374 odstotka.
Na blagovnih trgih se cene nafte po četrtkovem enoodstotnem padcu stabilizirajo. Cena ameriške surove nafte je narasla za 0,1 odstotka na 69,36 dolarja za sod, medtem ko je nafta Brent dosegla 71,84 dolarja, kar predstavlja 0,2-odstotno rast. Cena zlata se je medtem rahlo znižala in trenutno znaša 3.286 dolarjev za unčo.
Foto: Vecteezy
