Napetosti na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo na več frontah hkrati – od neposrednih napadov in eksplozij do vse bolj ostrih političnih izjav in groženj, ki segajo tudi v globalno gospodarstvo.
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah dodatno zaostril ton. Dejal je, da želi „prevzeti nafto v Iranu“ in da bi ZDA lahko „zelo enostavno“ zavzele otok Kharg, ključno iransko izvozno središče nafte.
Otok Kharg je eden najpomembnejših energetskih vozlišč v regiji, zato bi morebitni vojaški poseg tam pomenil neposreden udarec na svetovne dobavne verige nafte.
Napadi, eksplozije in širjenje konflikta
Na terenu se razmere medtem dodatno zaostrujejo. Na severu Teherana so odjeknile eksplozije, izraelska vojska pa je potrdila nove napade na cilje v iranski prestolnici.
Napetosti se širijo tudi v Libanonu, kjer je bil po navedbah izraelske vojske ubit še en vojak na jugu države, medtem ko so Hutiji z raketnimi napadi dodatno razširili konflikt in povečali tveganje za motnje v ladijskem prometu.
Iran ob tem stopnjuje retoriko. Napovedal je, da bi lahko ciljal ameriško letalonosilko USS Abraham Lincoln, če bi se ta približala njihovemu območju delovanja.
Pritisk na regijo in civilne cilje
Konflikt se ne odraža le na vojaškem področju. Kuvajt je sporočil, da je bilo v iranskem raketnem napadu na vojaško taborišče ranjenih deset njihovih vojakov.
Po drugi strani so iranske oblasti navedle, da je bila univerza v Isfahanu zadeta v ameriško-izraelskem napadu, medtem ko iranska revolucionarna garda grozi z napadi na ameriške univerze na Bližnjem vzhodu.
Izraelski premier je vojski ukazal, naj dodatno razširi varnostno območje v Libanonu, kar nakazuje, da se konflikt ne umirja, temveč postopno širi.
Trump: pogajanja in trda linija hkrati
Trump ob tem vztraja, da ZDA z Iranom vodijo pogajanja, vendar hkrati poudarja trdo linijo.
Dejal je, da naj bi Iran dovolil omejen prehod tankerjev skozi Hormuško ožino, vendar dodal, da se razmere lahko hitro spremenijo. Ob tem je poudaril, da ne želi, da bi Iran razvil jedrsko orožje, in da bi ga „če bi ga imeli, takoj uporabili“.
V njegovem kabinetu naj bi sicer obstajale razlike glede pristopa do Irana. Trump je dejal, da njegova šefica obveščevalne službe Tulsi Gabbard razmišlja „nekoliko drugače“, vendar vztraja pri svoji strožji politiki.
Posledice že čuti svet
Vojna se že odraža tudi v gospodarstvu. Avstralija je napovedala, da bo zaradi rasti cen goriva za tri mesece prepolovila davek na bencin, da bi ublažila pritisk na prebivalstvo.
Ta poteza kaže, da konflikt na Bližnjem vzhodu ne vpliva le na regijo, temveč tudi na svetovne cene energije in širše gospodarske razmere.
