Ameriški predsednik Donald Trump je znova zaostril retoriko glede Grenlandije in dejal, da bi lahko uvedel carine proti državam, ki ne bi podprle ameriškega nadzora nad arktičnim otokom. Poudaril je, da ZDA po njegovem mnenju Grenlandijo potrebujejo iz varnostnih razlogov in da bo Washington pri tem vztrajal.
Trump je možnost trgovinskih protiukrepov omenil ob robu dogodka v Beli hiši, kjer je govoril o naložbah v zdravstveno varstvo na podeželju. Spomnil je, da je v preteklosti z grožnjami s carinami pritiskal na zaveznike tudi na drugih področjih in nakazal, da bi lahko podobno taktiko uporabil tudi v primeru Grenlandije.
Izjave so sledile pogovorom med predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav v Washingtonu, kjer so skušali poiskati način za obravnavo ameriških varnostnih pomislekov brez poseganja v vprašanje suverenosti. Srečanja so se udeležili zunanji ministri Danske in Grenlandije ter ameriški podpredsednik J. D. Vance in državni sekretar Marco Rubio.
Čeprav so se strani dogovorile o vzpostavitvi delovne skupine, so kasnejše izjave pokazale precejšnje razlike v razumevanju njenega namena. Danska je poudarila, da razprave ne vključujejo vprašanj lastništva ali nadzora nad ozemljem, medtem ko so iz Bele hiše prihajala sporočila, da so odprte vse možnosti.
Kongresna delegacija v Københavnu v umirjenem tonu
V istem času je dvostranska delegacija ameriškega kongresa obiskala København, kjer so se člani predstavniškega doma in senata srečali z danskimi in grenlandskimi zakonodajalci ter z dansko premierko Mette Frederiksen. Člani delegacije so v javnih izjavah poudarili pomen dolgoletnega zavezništva in sodelovanja.
Demokratski senator Chris Coons je govoril o več kot dveh stoletjih partnerstva in dejal, da si obe strani prizadevata za okrepitev odnosov tudi v prihodnje. Republikanska senatorka Lisa Murkowski je poudarila, da je treba Grenlandijo obravnavati kot zaveznico, ne kot strateški plen, ter dodala, da je namen obiska prav v krepitvi zaupanja.
Tak ton je bil v izrazitem nasprotju z ostrimi izjavami, ki so prihajale iz Bele hiše.
Varnostni argumenti in strateški viri
Trump že več mesecev trdi, da bi moral Washington prevzeti nadzor nad Grenlandijo zaradi domnevnih interesov Kitajske in Rusije v regiji ter zaradi bogatih zalog kritičnih surovin. Bela hiša ob tem ponavlja, da so na mizi vse možnosti, vključno z uporabo vojaških sredstev, če bi bilo to po oceni ZDA potrebno za zaščito interesov.
Takšne izjave so sprožile zaskrbljenost v več evropskih prestolnicah, kjer opozarjajo na vprašanja mednarodnega prava in nevaren precedens, ki bi ga pomenilo poseganje v ozemeljsko celovitost države članice Nata.
V razpravo so se vključili tudi grenlandski voditelji, ki zavračajo trditve o neposredni varnostni grožnji iz Kitajske ali Rusije. Po njihovih besedah je največja politična in družbena napetost trenutno povezana prav z ameriškimi pritiski.
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je v začetku tedna dejal, da bi se v primeru izbire med ZDA in Dansko odločili za Dansko, Nato in evropsko povezovanje. Poudaril je, da Grenlandija ostaja del Kraljevine Danske in da o svoji prihodnosti odloča sama.
