Trumpov Zlati ščit: Nova doba orožja v vesolju?
Ameriški predsednik Donald Trump je razkril ambiciozen načrt za izgradnjo obrambnega sistema, imenovanega »Zlati ščit« (Golden Dome). Projekt, ki naj bi stal 175 milijard dolarjev, obljublja zaščito ZDA pred balističnimi, hipersoničnimi in manevrirnimi raketami ter celo grožnjami iz vesolja.
Po Trumpovih besedah naj bi bil sistem popolnoma operativen do konca njegovega mandata leta 2029. Načrt, ki ga navdihuje izraelski sistem Železni ščit, a je bistveno obsežnejši, že sproža burne odzive doma in v tujini.
Vesoljsko orožje in globalne napetosti
Zlati ščit predvideva postavitev mreže satelitov z naprednimi senzorji in prestrezniki, ki bi rakete uničevali že v zgodnji fazi poleta ali celo v vesolju. Po poročanju Reutersa gre za prvo tovrstno umestitev ameriškega orožja v vesolje, kar označuje pomemben premik v vojaški strategiji ZDA.
Sistem naj bi vključeval laserske tehnologije in satelite za zgodnje opozarjanje, kar spominja na Reaganov program »Vojna zvezd« iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Strokovnjaki, kot je Gabriel Elefteriu iz Council on Geostrategy, pravijo, da Zlati ščit ne pomeni le obrambnega sistema, temveč tudi korak k »polnemu spektru vesoljske vojne«.
Kitajska in Rusija sta že izrazili ostro nasprotovanje. Kitajska zunanja ministrica Mao Ning je projekt označila za »močno ofenzivnega« in opozorila, da bi lahko vodil v militarizacijo vesolja ter sprožil novo oboroževalno tekmo. Po njenih besedah Zlati ščit krši Vesoljsko pogodbo (Outer Space Treaty), ki prepoveduje nameščanje jedrskega orožja ali orožij za množično uničevanje v vesolje.
Rusija in Kitajska sta v skupni izjavi projekt označili za »globoko destabilizirajočega«, kar nakazuje na možne protiukrepe.
Finančni in tehnični izzivi
Trump je napovedal, da bo začetnih 25 milijard dolarjev za projekt zagotovljenih iz predlaganega zakona o davčnih olajšavah, ki je trenutno v obravnavi v kongresu. Vendar pa Congressional Budget Office ocenjuje, da bi stroški samo vesoljskih komponent sistema lahko v naslednjih dvajsetih letih dosegli 542 milijard dolarjev.
Kritiki, vključno z demokratskimi kongresniki, dvomijo v izvedljivost projekta v treh letih, saj so podobne pobude v preteklosti zahtevale desetletja razvoja. Poleg tega so nekateri izrazili zaskrbljenost zaradi morebitne vpletenosti podjetja SpaceX Elona Muska, kar je sprožilo pozive k preiskavi zaradi možnih konflikta interesov.
Strokovnjaki, kot je Thomas Withington iz Royal United Services Institute, opozarjajo, da je fizika prestrezanja raket v zgodnji fazi poleta izjemno zahtevna. Kljub napredku v tehnologiji ostaja vprašanje, ali lahko ZDA v tako kratkem času razvijejo in povežejo vse potrebne sisteme.
Mednarodni odzivi in vloga Kanade
Kanada je že izrazila zanimanje za sodelovanje pri Zlatem ščitu. Premier Mark Carney je dejal, da so pogovori z ZDA v teku, saj se Kanada zaveda potencialnih raketnih groženj v prihodnosti. Trump je poudaril, da bo Kanada morala prispevati svoj »pravičen delež«.
Sodelovanje bi lahko okrepilo severnoameriško obrambo, a hkrati dodatno zaostrilo odnose z Rusijo in Kitajsko.
Medtem ko ZDA trdijo, da je Zlati ščit odgovor na napredne raketne tehnologije Kitajske in Rusije, nasprotniki opozarjajo, da bi projekt lahko destabiliziral globalno varnost. Poleg tega nekateri analitiki menijo, da bi uspešen sistem lahko ogrozil jedrske zmogljivosti nasprotnikov, kar bi jih spodbudilo k razvoju novih orožij za premagovanje ščita.
Ana Koren
Portal24; Foto: Zajem zaslona
