Evropska komisija je sporočila, da bo podaljšala začasno ustavitev načrtovanih protiukrepov na ameriške carine do začetka avgusta. Po besedah predsednice Komisije Ursule von der Leyen si Unija še naprej prizadeva za rešitev prek pogajanj, čeprav napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaostrujejo trgovinske napetosti.
Trump je v soboto napovedal uvedbo 30-odstotnih carin na večino uvoza iz Evropske unije in Mehike, začetek ukrepa pa predvidel za 1. avgust. Hkrati je drugim trgovinskim partnericam postavil ultimat, da v manj kot treh tednih predstavijo okvirne sporazume, s katerimi bi se lahko izognile višjim carinskim obremenitvam.
Po ocenah Bele hiše so ponudbe za nove trgovinske dogovore doslej nezadostne. Ekonomist in svetovalec predsednika Kevin Hassett je za ameriško televizijo ABC dejal, da so carine “realna možnost”, če do bistvenega napredka v pogajanjih ne bo prišlo. “Predsednik meni, da morajo biti dogovori boljši,” je povedal Hassett.
Evropski odzivi: previdnost in pozivi k enotnosti
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izpostavila, da bo EU ohranila dvojni pristop – nadaljevanje pogajanj ob hkratni pripravi protiukrepov. “Jasno smo povedali, da si želimo rešitve s pogajanji. To ostaja tako, in izkoristili bomo čas, ki ga imamo zdaj,” je poudarila.
Z odločanjem o podaljšanju začasne ustavitve povračilnih ukrepov želi Bruselj po oceni analitikov preprečiti nadaljnjo eskalacijo napetosti z Washingtonom. Tudi nemški kancler Friedrich Merz je izrazil podporo pogajanjem, ob tem pa napovedal, da bo v prihodnjih tednih intenzivno sodeloval z von der Leyen in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Merz je za nemško televizijo ARD dejal, da bi uvedba napovedanih carin pomenila resen udarec za nemško izvoznoposlovno okolje. “Če se to zgodi, bomo morali odložiti velik del naših gospodarskih načrtov, saj bi to močno prizadelo nemško industrijo,” je dejal.
Razlike med državami članicami
Trumpove napovedi so preizkus enotnosti znotraj EU. Medtem ko Nemčija poziva k previdnosti in dialogu, je francoski predsednik Emmanuel Macron v nedavnih izjavah poudaril potrebo po odločni obrambi evropskih interesov. Po njegovih besedah mora Komisija uporabiti “vse razpoložljive instrumente”, vključno s t. i. mehanizmom proti prisili.
Tudi nemški finančni minister Lars Klingbeil meni, da se bo EU morala zateči k strožjim ukrepom, če pogajanja ne bodo prinesla rezultatov. Za časnik Sueddeutsche Zeitung je dejal, da mora Unija v tem primeru “odločno zaščititi delovna mesta in podjetja”.
Evropska komisija sicer že dlje časa pripravlja ukrepe v primeru poslabšanja trgovinskih odnosov z ZDA. Prvi paket, ki je bil začasno ustavljen aprila, zajema carine na za 21 milijard evrov ameriškega blaga – predvsem kot odgovor na ameriške dajatve na jeklo in aluminij. Drugi, obsežnejši sveženj, vreden 72 milijard evrov, je še v pripravi, seznam ukrepov pa mora potrditi Svet EU.
Instrument proti prisili, ki omogoča protiukrepe proti gospodarskemu pritisku tretjih držav, za zdaj ostaja v ozadju. “Instrument je namenjen izrednim razmeram. Trenutno še nismo na tej točki,” je poudarila von der Leyen.
Potencialni ukrepi v okviru tega mehanizma vključujejo omejitve za dostop na evropski trg, nadzor nad tujimi naložbami in ukrepe na področju izvoza in finančnih storitev.
Foto: Pixabay/USA-Reiseblogger
