Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj podpisal izvršni ukaz o uvedbi 35-odstotnih carin na uvoz blaga iz Kanade, kar je sprožilo val odzivov med ključnimi trgovinskimi partnericami Združenih držav. Kot razlog za uvedbo ukrepa je Bela hiša navedla nezadostno sodelovanje Kanade pri zajezitvi pretoka prepovedanih drog v ZDA.
Z izvršnim ukazom, ki začne veljati danes, želi predsednik Trump nadaljevati agresivnejšo trgovinsko politiko, ki jo je nakazoval že od začetka drugega predsedniškega mandata. Nova 35-odstotna tarifa na kanadsko blago je med najbolj drastičnimi ukrepi doslej. Analitiki opozarjajo, da bi lahko posledice čutili tudi ameriški potrošniki, čeprav svetovalci predsednika Trumpa trdijo nasprotno.
Stephen Miran, predsednik Sveta ekonomskih svetovalcev, je za CNN dejal, da ni jasnih dokazov, da carine neposredno vplivajo na rast cen za ameriške potrošnike: „Cene naraščajo in padajo v odvisnosti od številnih dejavnikov – tarifni vpliv je minimalen.“ Vendar pa ekonomisti opozarjajo, da se lahko učinek pokaže z zamikom, kar bi lahko povečalo življenjske stroške v ZDA.
Napredek v pogajanjih z Južno Korejo
Medtem pa so ZDA uspele skleniti pomemben dogovor z Južno Korejo, ki je omogočil zmanjšanje predvidenih carin s 25 na 15 odstotkov. Trumpov svetovalec Peter Navarro je za Fox News izjavil, da so Korejci v ZDA pripravljeni investirati kar 350 milijard dolarjev, predvsem na področju ladjedelništva.
“Ta dogovor je zgrajen po japonskem modelu, prinaša pa izredno visoko vrednost glede na velikost korejskega gospodarstva,” je povedal Navarro. Dodal je, da bo ta naložba pomembno vplivala na ameriško industrijo, hkrati pa pomeni strateški uspeh glede na lanski rekordni presežek Južne Koreje v blagovni menjavi z ZDA.
Trda pogajanja z Indijo
Na drugi strani pa so pogajanja z Indijo zastala. Finančni minister Scott Bessent je za medije povedal, da je predsednik Trump „razočaran“ nad tempom dogovarjanja z New Delhijem. „Bili so med prvimi, ki so izrazili pripravljenost na pogovore, vendar zavlačujejo. Predsednik je zaradi tega nezadovoljen,“ je izjavil Bessent.
Poleg tega je Indija deležna dodatnih kritik s strani ZDA zaradi nakupov ruske nafte, kar Washington vidi kot odmik od skupnega diplomatskega pristopa proti Rusiji.
Nejasnosti okoli prihodnjih carin
Finančni minister Bessent je tudi opozoril, da se bodo obrestne mere morda kmalu vrnile na raven iz aprila letos – obdobja, ko je predsednik Trump prvič predstavil novi nabor carin. Bessent je izpostavil, da so bile takrat stopnje predvidenih tarif nekatere celo nad 30 odstotkov, vendar so jih začasno ustavili zaradi tekočih pogajanj.
Po njegovih besedah bodo višje stopnje uvedene, če ne bo sklenjenih sporazumov. Kot pozitiven primer je ponovno izpostavil Južno Korejo.
V pričakovanju je še ena Trumpova izjava. Po navedbah Bele hiše bo predsednik danes popoldne v Ovalni pisarni podal neposredno izjavo o tarifah. Dogodek naj bi bil sicer namenjen najavi ponovne uvedbe t. i. predsedniškega testa telesne pripravljenosti v šolah, vendar se pričakuje, da bodo prisotni novinarji naslovili predvsem vprašanja glede trgovinske politike.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt bo imela še dodatni informativni sestanek, na katerem bodo najverjetneje razkriti nadaljnji koraki v trgovinskih pogajanjih z Mehiko in drugimi državami.
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
