Ameriško zvezno pritožbeno sodišče za okrožje Columbia je konec tedna razsodilo, da je predsednik Donald Trump presegel svoja pooblastila, ko je razglasil nacionalne izredne razmere in s tem utemeljil uvedbo obsežnih carin na skoraj vse ameriške trgovinske partnerice. Sodba pomeni pomembno oviro za Belo hišo, ki si je v zadnjih mesecih prizadevala uveljaviti strogo trgovinsko politiko z enostranskimi dajatvami, zasnovanimi kot orodje za pogajanja z državami po svetu.
Trump je aprila letos razglasil tako imenovani „dan osvoboditve“ in napovedal do 50-odstotne carine za države s trgovinskim primanjkljajem ter 10-odstotne osnovne tarife za skoraj vse ostale. Ukrepi so bili predstavljeni kot začasna rešitev, ki bi državam omogočila 90 dni za pogajanja o novih sporazumih z ZDA. Nekatere, med njimi Združeno kraljestvo, Japonska in Evropska unija, so pristale na bilateralne dogovore in se s tem izognile strožjim obremenitvam. Druge, kot sta Laos in Alžirija, so bile tarče višjih dajatev.
Predsednik je ukrepe oprl na Zakon o mednarodnih izrednih ekonomskih pooblastilih iz leta 1977 in trdil, da trgovinski primanjkljaji pomenijo „nacionalno izredno stanje“. Februarja je podoben argument uporabil tudi pri carinah proti Kanadi, Mehiki in Kitajski, pri čemer se je skliceval na nezakonite tokove migrantov in drog čez mejo.
Sodni spor ne zajema drugih Trumpovih tarif, vključno z dajatvami na tuje jeklo, aluminij in avtomobile, ki jih je predsednik uvedel po preiskavi ministrstva za trgovino, ki je ocenilo, da ta uvoz ogroža nacionalno varnost ZDA. Prav tako ne vključuje tarif proti Kitajski iz njegovega prvega mandata, ki jih je takrat uvedel kot odgovor na ugotovitve o nepoštenih praksah in prednostnem položaju kitajskih tehnoloških podjetij. Te ukrepe je po nastopu mandata ohranil tudi predsednik Joe Biden.
Sodna presoja in notranja razhajanja
Trgovinsko sodišče v New Yorku je že maja razsodilo, da ukrepi presegajo pooblastila predsednika. V petek je pritožbeno sodišče odločitev večinoma potrdilo, ob tem pa s sedmimi glasovi proti štirim delno razveljavilo prvotno sodbo, kar pomeni, da carine za zdaj ostajajo v veljavi do dokončne odločitve vrhovnega sodišča.
V obrazložitvi so sodniki zapisali, da je „malo verjetno, da je kongres želel predsedniku podeliti neomejena pooblastila za uvedbo carin“. Manjšina sodnikov je nasprotno menila, da zakon iz leta 1977 omogoča nujne ukrepe in da ne pomeni protiustavne prenosa zakonodajnih pristojnosti. To Trumpu pušča odprto pravno pot za pritožbo, ki jo je že napovedal.
Po navedbah portala Euronews je bila odločitev velik udarec za Belo hišo, saj je trgovinska politika že doslej povzročila nestabilnost na finančnih trgih, povečala stroške za podjetja in sprožila skrbi glede vpliva na gospodarsko rast.
Gospodarske posledice in skrbi za proračun
Vlada ZDA opozarja, da bi morebitna razveljavitev carin imela resne finančne posledice. Do julija so tarife prinesle 159 milijard dolarjev prihodkov, kar je več kot dvakrat več kot leto prej. Ministrstvo za pravosodje je v pravnih vlogah posvarilo, da bi vračilo pobranih dajatev pomenilo „finančni propad“ za državni proračun.
Strokovnjaki menijo, da bi odprava tarif oslabila pogajalski položaj ZDA. Tuja gospodarstva bi lahko postala manj dovzetna za ameriške zahteve, odlagala izvajanje zavez ali celo skušala ponovno odpreti že sklenjene sporazume.
Možne alternative za prihodnje ukrepe
Čeprav Trump vztraja, da bo primer prenesel na vrhovno sodišče, mu ostajajo tudi druge pravne možnosti. Zakon o trgovini iz leta 1974 omogoča uvedbo carin, a jih omejuje na 15 odstotkov in na obdobje 150 dni. Uporabi lahko tudi 232. člen Zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, navaja Euronews, ki je že služil kot pravna podlaga, navaja Euronews. člen Zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, ki je že služil kot pravna podlaga za dajatve na jeklo, aluminij in avtomobile, a zahteva predhodno preiskavo ministrstva za trgovino.
Trump je po sodbi pritožbenega sodišča izjavil, da bo „boj prinesel do vrhovnega sodišča“ in dodal, da bi razveljavitev carin „dobesedno uničila Združene države Amerike“. Analitiki opozarjajo, da bo odločitev vrhovnega sodišča imela daljnosežne posledice tako za ameriško trgovinsko politiko kot za razmerje moči med predsednikom in kongresom.
Foto: Wikimedia/Bela hiša iz Washingtona, DC
