Poslovni rezultati slovenskih predelovalnih družb so se v letu 2024 nekoliko poslabšali, a po navedbah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) “v večini primerov ostajajo boljši kot pred letom 2021”. V analizi, ki zajema gibanja po letu 2008, s poudarkom na zadnjih petih letih, urad opozarja na padec dobička in rast stroškov, ob sočasni upočasnitvi rasti dodane vrednosti.
Po podatkih UMAR se je neto čisti dobiček predelovalnih družb, ki je najvišjo vrednost dosegel leta 2022, zmanjšal na 1,8 milijarde evrov. “Kljub padcu ostaja precej višji kot v obdobju pred letom 2021,” so zapisali. Podobno velja tudi za neto dobiček iz poslovanja, ki se je v zadnjem letu znova zmanjšal.
Izrazito se je poslabšalo poslovanje na področju financiranja. “Neto izguba iz financiranja predelovalnih družb se je v primerjavi z letom 2023 več kot podvojila in bila najvišja po letu 2014,” ugotavljajo pri UMAR.
Prihodki od prodaje so po padcu v letu 2023 vnovič zrasli. “Večji so bili predvsem na trgih izven EU, nekoliko pa tudi na trgu EU,” so zapisali.
Obenem so se povečali tudi poslovni odhodki, pri čemer so stroški energije v povprečju padli za petino. Kljub temu pa “obremenjenost poslovnih prihodkov s stroški energije ostaja večja kot pred energetsko krizo (2022)”, in sicer tako v energetsko intenzivnih panogah kot v povprečju predelovalne dejavnosti.
Večja obremenjenost poslovnih prihodkov
Na področju stroškov dela je bila zaznana upočasnjena rast, vendar UMAR izpostavlja, da se je “znova povečala obremenjenost poslovnih prihodkov s stroški dela”.
Ob tem so opozorili tudi na zmanjšanje dinamike rasti dodane vrednosti: “Rast dodane vrednosti predelovalnih družb se je v letu 2024 še upočasnila,” medtem ko je bilo število zaposlenih podobno kot leta 2022. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala več kot 62.500 evrov.
Urad posebej izpostavlja negativna gibanja v energetsko intenzivnih panogah. “Dodana vrednost teh panog se je drugo leto zapored zmanjšala, njihov delež v skupni dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti pa je bil najmanjši v celotnem obdobju,” navajajo.
Opažena so bila tudi strukturna preoblikovanja v avtomobilski industriji. “V zadnjih petih letih sta se precej skrčili tako dodana vrednost kot zaposlenost v proizvodnji motornih vozil in (pol)prikolic, pri čemer se je ta dejavnost obenem tudi precej prestrukturirala,” še piše v analizi.
Na področju virov sredstev se po ugotovitvah UMAR razmerja niso bistveno spremenila. “Delež dolga v virih sredstev predelovalnih družb se v letu 2024 ni povečal, podoben je ostal tudi delež kratkoročnih obveznosti,” so zapisali.
Foto: Pixabay/Geralt
