Na azijskih finančnih trgih je bilo v torek zaznati umirjeno trgovanje, saj vlagatelji ob izteku leta tehtajo visoke letne dobičke in hkrati upoštevajo povečana geopolitična tveganja. Ob nizki likvidnosti so bila nihanja izrazitejša predvsem na trgih plemenitih kovin, medtem ko so delniški indeksi večinoma obstali blizu izhodišč.
Srebro in zlato sta se po močnem umiku z rekordnih ravni znova okrepila. Srebro, ki je v preteklih dneh doseglo vrh pri približno 84 dolarjih za unčo, je po največjem enodnevnem padcu od avgusta 2020, ko je izgubilo 8,7 odstotka, v torek znova pridobilo 2,5 odstotka in se ustalilo pri 74,1 dolarja za unčo. Kljub korekciji ostaja na poti do izjemne letne rasti v višini 156 odstotkov. Tudi zlato se je po 4,4-odstotnem padcu zvišalo za 0,7 odstotka na 4361 dolarjev za unčo.
Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske se je po poročanju Reutersa, zvišal za 0,1 odstotka in je na poti k letni rasti v višini 26,7 odstotka, kar predstavlja najboljšo letno uspešnost po letu 2017. Japonski indeks Nikkei je zdrsnil za 0,1 odstotka, a kljub temu beleži približno 26-odstotno letno rast.
Na Kitajskem so se delnice večjih podjetij okrepile za 0,2 odstotka, hongkonški indeks Hang Seng pa je pridobil 0,4 odstotka. Terminske pogodbe na ameriške in evropske delniške indekse so bile v azijskem trgovanju večinoma nespremenjene.
Na Wall Streetu so delnice čez noč končale nekoliko nižje, potem ko so se tehnološki velikani umaknili od dobičkov prejšnjega tedna. Kljub temu so ameriški trgi na poti, da leto 2025 sklenejo blizu rekordnih vrednosti, potem ko so v letu, zaznamovanem s trgovinskimi spori, odločitvami centralnih bank in naraščajočimi geopolitičnimi napetostmi, ustvarili dvomestne donose.
Geopolitika in surovine v ospredju
Na trgih je dodatno previdnost povzročilo zaostrovanje mednarodnih razmer. Rusija je Ukrajino obtožila napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, čeprav Moskva za te trditve ni predložila dokazov. Dogodek je po ocenah analitikov dodatno otežil prizadevanja ZDA za napredek v mirovnih pogajanjih.
Napetosti je okrepila tudi izjava predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko podprl nov obsežnejši napad na Iran, medtem ko je Kitajska v torek izvedla večurne vojaške vaje z bojnim streljanjem v okolici Tajvana.
Cene nafte so po več kot 2-odstotni rasti v začetku tedna ostale večinoma stabilne. Cena severnomorske nafte Brent je obstala pri 61,92 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa se je znižala za 0,1 odstotka na 58,01 dolarja za sod.
Šibkejši dolar in gibanje obveznic
Na valutnih trgih je ameriški dolar ostal razmeroma stabilen pred objavo zapisnika decembrskega zasedanja ameriške centralne banke. Indeks dolarja je na poti k skoraj 10-odstotnemu letnemu padcu, kar predstavlja največji padec v zadnjih osmih letih.
Japonski jen se je gibal pri 156,06 za dolar, nekoliko pod ravnmi, ki bi lahko sprožile posredovanje japonskih oblasti. Evro se je zadrževal pri 1,1777 dolarja in je letos pridobil približno 13,7 odstotka.
Znižanje obrestnih mer v ZDA in pričakovanja nadaljnjega sproščanja denarne politike so okrepila trg državnih obveznic. Donosnost dvoletnih ameriških obveznic je padla na 3,4586 odstotka in je letos nižja za skoraj 80 bazičnih točk, medtem ko je donosnost desetletnih obveznic na poti k letnemu padcu v višini 46 bazičnih točk.
