V 91 letu je umrla francoska filmska igralka, pevka in dolgoletna zagovornica pravic živali Brigitte Bardot. Novico o smrti ene najprepoznavnejših ikon evropske popularne kulture 20. stoletja je sporočila Fundacija Brigitte Bardot, ki je ob tem izrazila „izjemno žalost“.
Po navedbah fundacije je Bardot zadnje tedne preživela v bolnišnici v Toulonu na jugu Francije, kjer je bila hospitalizirana od novembra. V izjavi so poudarili, da je šlo za osebnost, ki se je „zavestno odpovedala prestižni in svetovno prepoznavni karieri, da bi svoje življenje in energijo posvetila zaščiti živali in delovanju fundacije“.
Brigitte Bardot je v filmski svet vstopila v začetku petdesetih let in hitro postala eno osrednjih imen francoskega filma. Že po prvi večji vlogi v filmu Le Trou Normand iz leta 1952 je vzbudila pozornost javnosti, v naslednjih letih pa prerasla v simbol novega časa. V Franciji so jo pogosto imenovali preprosto „BB“, njena podoba pa je postala del širše kulturne identitete države.
Rojena v pariškem meščanskem okolju je sprva sanjala o karieri pevke in plesalke. Pri 15 letih so jo izbrali za manekenko, kmalu zatem pa se je usmerila v film. Leta 1952 je posnela več filmov, v istem obdobju pa se je poročila z režiserjem Rogerjem Vadimom, ki je pomembno zaznamoval njeno zgodnjo igralsko pot.
Preboj in škandal, ki je zaznamoval obdobje
Mednarodni preboj je sledil sredi petdesetih let, ko je Bardotova osvojila tudi ameriško občinstvo. Njen javni lik mlade, provokativne in samosvoje ženske je močno odstopal od dotedanjih filmskih vzorcev. Prelomni trenutek je prišel leta 1956 s filmom In Bog je ustvaril žensko, ki ga je režiral Vadim. Film je zaradi drznih prizorov sprožil burne odzive in škandal, hkrati pa je Bardot utrdil kot simbol spolne svobode in novega ženskega izraza.
V približno dveh desetletjih je nastopila v 28 filmih, njena podoba pa je močno vplivala na modo, glasbo in splošno družbeno klimo tistega časa. Bardot ni bila zgolj filmska zvezda, temveč fenomen, ki je presegal okvirje filmske industrije.
Od filmske slave k aktivizmu
V poznejših letih se je Bardot postopoma umaknila iz javnega umetniškega življenja in se posvetila zaščiti živali. Njena druga kariera, kot jo je sama pogosto poimenovala, je bila enako odmevna kot igralska. Aktivno je opozarjala na pobijanje tjulnjevih mladičev, nasprotovala laboratorijskim poskusom na živalih ter kritizirala uporabo živali v znanstvene in vojaške namene.
„Človek je nenasiten plenilec,“ je leta 2007 povedala v intervjuju ob svojem 73. rojstnem dnevu. „Moja pretekla slava me ne zanima. V primerjavi s trpljenjem živali ne pomeni nič, saj se ta ne more braniti in nima glasu,“ je dejala.
Zaradi svojega delovanja si je pridobila tudi institucionalno priznanje. Leta 1985 je bila odlikovana z redom častne legije, najvišjim francoskim državnim odlikovanjem, kar je pomenilo simbolno potrditev njenega vpliva onkraj filma.
Na smrt Brigitte Bardot se je odzval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v zapisu poudaril njen širši pomen za Francijo in svet. Izpostavil je njene filme, glas, prepoznavno podobo in predanost zaščiti živali ter zapisal, da je „utelešala življenje svobode“ in zaznamovala celotno stoletje.
Brigitte Bardot ostaja ena redkih osebnosti, ki je v enem življenju uspela zaznamovati tako svet filma kot javni prostor družbenega angažmaja, pri čemer je zavestno izbrala umik iz slave v korist teme, ki jo je imela za bistveno.
Foto: Wikimedia/Cdrik b06
