Ustavno sodišče razveljavilo del zakona o zaščiti živali
Ustavno sodišče Republike Slovenije je razveljavilo del novele zakona o zaščiti živali, s čimer je delno ugodilo zahtevi državnega sveta, ki je decembra 2023 vložil pobudo za oceno ustavnosti več členov tega zakona, poroča MMC RTV SLO. Državni svetniki so menili, da novela v več delih posega v ustavne norme, a so bili s svojo zahtevo le delno uspešni, saj je ustavno sodišče razveljavilo le posamezne določbe, medtem ko je večji del zakona ostal v veljavi. Odločitev sodišča je sprožila razpravo o ravnovesju med pravicami posameznikov in zaščito živali, ki so v zakonu opredeljene kot čuteča bitja.
Sporni del zakona se je nanašal na 36. b člen, ki ureja vlogo tako imenovanih kvalificiranih prijaviteljev suma mučenja živali. Po prvotni ureditvi bi ti prijavitelji, ki bi se lahko opredelili kot posamezniki z najmanj srednješolsko izobrazbo, triletnim članstvom v nevladni organizaciji in opravljenim 40-urnim usposabljanjem, imeli pravico oporekati odločitvam veterinarskih inšpektorjev.
V primeru nestrinjanja z ugotovitvami inšpekcije bi lahko zahtevali ponovno presojo tričlanske komisije, sestavljene iz veterinarskega inšpektorja, predstavnika Centra za dobrobit živali in osebe, ki jo imenuje minister za pravosodje. Proti odločitvi komisije pritožba ne bi bila mogoča. Ustavni sodniki so razveljavili 6. in 7. odstavek tega člena, ker zakon ni jasno opredelil pogojev za vložitev zahteve, rokov za njeno obravnavo ali posledic odločitve komisije na inšpekcijski postopek.
Poseben status
Po poročanju MMC RTV SLO je sodnica Katja Šugman Stubbs v obrazložitvi odločbe poudarila, da bi takšna ureditev kvalificiranim prijaviteljem podelila poseben status, ki bi jim omogočal poseganje v delo uradnih organov. S tem bi se ustvaril precedens, ki bi lahko ogrozil avtoriteto veterinarske inšpekcije. Sodniki so soglasno presodili, da zakonodaja v tem delu ni skladna z ustavo, saj pušča preveč odprtih vprašanj in ne zagotavlja pravne varnosti.
Državni svet je sicer želel razveljavitev celotnega sistema kvalificiranih prijaviteljev, a je ustavno sodišče večinsko (s šestimi glasovi proti trem) ocenilo, da ta institut sam po sebi ni sporen, saj ne pomeni vzpostavitve vzporednega nadzora ali podelitve javnih pooblastil nevladnim organizacijam, temveč zgolj podporo pri zbiranju informacij.
Drugi vidik
Drugi vidik, ki ga je državni svet izpostavil, se je nanašal na razdelitev morebitnega ostanka kupnine po prodaji odvzetih živali. Po noveli zakona ta denar ne pripada več nekdanjemu skrbniku, temveč zavetišču ali prehodnemu hlevu za rejne živali. Državni svet je menil, da gre za nedopusten poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine.
Ustavno sodišče je o tem vprašanju opravilo strogi test sorazmernosti in s tesno večino (pet proti štiri) odločilo, da je takšen ukrep dopusten. Po poročanju MMC RTV SLO je sodišče poudarilo, da se trajni odvzem živali zgodi le v najhujših primerih mučenja, kjer je cilj preprečiti nadaljnje trpljenje živali. Odgovornost za odvzem nosi skrbnik, kar po mnenju sodnikov zmanjšuje težo posega v njegovo lastninsko pravico.
Ločeno mnenje
Po poročanju MMC RTV SLO je ustavni sodnik Rajko Knez v ločenem mnenju izpostavil, da odločba temelji na načelu, da so živali čuteča bitja, katerih dobrobit je treba zaščititi. To stališče odraža širši družbeni premik k večji ozaveščenosti o pravicah živali. Kljub temu novela zakona v preostalih delih ostaja v veljavi, vključno z določbami, ki kvalificiranim prijaviteljem omogočajo sodelovanje z inšpektorji pri ugotavljanju nepravilnosti. Prijavitelji lahko na primer z javnega mesta fotografirajo kršitve, pozovejo skrbnika k ustreznemu ravnanju ali podajo prijavo inšpekciji, ki mora v 48 urah posredovati povratne informacije.
Po poročanju MMC RTV SLO je odločitev ustavnega sodišča sprožila mešane odzive. Nevladne organizacije, ki se zavzemajo za pravice živali, so pozdravile ohranitev sistema kvalificiranih prijaviteljev, medtem ko so nekateri pravni strokovnjaki opozorili na pomanjkljivosti v zakonodaji, ki jih je sodišče izpostavilo.
Državni svetniki so bili z izidom delno zadovoljni, saj jim je uspelo doseči razveljavitev vsaj dela spornih določb. Po poročanju MMC RTV SLO bo zdaj naloga zakonodajalca, da uskladi razveljavljene dele zakona z ustavo in odpravi nejasnosti, ki jih je izpostavilo sodišče. Odločitev je tako pomemben korak v nadaljnjem razvoju pravnega okvira za zaščito živali v Sloveniji, obenem pa odpira vprašanja o tem, kako uravnotežiti interese posameznikov in družbeno odgovornost do živalske dobrobiti.
