Ustavno sodišče je zavrglo obe zahtevi za oceno ustavnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave o poslovanju Gen-I, Star Solar in domnevnem financiranju Gibanja Svoboda. Kot poroča STA, je prvo zahtevo vložila skupina poslancev Gibanja Svoboda iz prejšnjega sklica državnega zbora, drugo pa sama preiskovalna komisija.
Ustavni sodniki so v prvi odločbi pojasnili, da je akt o odreditvi parlamentarne preiskave prenehal veljati s koncem mandata prejšnjega sklica državnega zbora, zato procesne predpostavke za odločanje niso bile več izpolnjene.
Skupina 35 poslancev Svobode je zahtevo vložila 10. aprila 2024, še isti dan popoldne pa se je po parlamentarnih volitvah konstituiral nov sklic državnega zbora. S tem je akt o ustanovitvi preiskovalne komisije formalno prenehal veljati.
Poslanci Svobode so v zahtevi med drugim zatrjevali, da je bil akt neskladen z ustavo v delu, ki opredeljuje parlamentarno preiskavo o zadevah javnega pomena. Sporna se jim je zdela tudi opredelitev pojma nosilca javne funkcije v obdobju, ki ga je zajemala preiskava.
Ustavno sodišče bo o delu zahteve odločalo ločeno
Ustavno sodišče je obenem zavrnilo tudi predlog za začasno zadržanje dela zakona o parlamentarni preiskavi, napovedalo pa je, da bo o delu zahteve, ki se nanaša neposredno na zakon in izpolnjuje procesne pogoje, odločilo posebej.
Gre za določbe novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel septembra 2024 na predlog takratne predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Novela je v zakon vnesla možnost, da ustavno sodišče presoja skladnost in zakonitost odreditve parlamentarne preiskave.
Ustavno sodišče je zavrglo tudi zahtevo, ki jo je vložila sama preiskovalna komisija. V obrazložitvi je navedlo, da parlamentarna preiskovalna komisija ni med zakonsko določenimi predlagatelji za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.
Preiskava o Gen-I nikoli ni zares stekla
Državni zbor je parlamentarno preiskavo o domnevnih zlorabah pri poslovanju Gen-I, družbe Star Solar in financiranju Gibanja Svoboda odredil maja 2024 na zahtevo državnega sveta. Prvopodpisani pod zahtevo je bil takratni državni svetnik Andrej Poglajen, danes poslanec SDS.
V zahtevi za preiskavo so bili navedeni sumi vplivanja nosilcev javnih funkcij na poslovanje Gen-I, domnevno oškodovanje državnega premoženja ter politični pritiski na preiskovanje poslovanja družbe Star Solar v lasti premierja Roberta Goloba in družbe Borzen.
Omenjeni so bili tudi sumi nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda med kampanjo za parlamentarne volitve leta 2022.
Kljub ustanovitvi komisije pa ta zaradi sporov med takratno koalicijo in opozicijo ter številnih procesnih zapletov nikoli ni zares začela dela.
