Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) spremlja razmere glede širjenja bolezni modrikastega jezika v Sloveniji in izvaja ukrepe za njeno obvladovanje. Zaradi težav pri zbiranju trupel poginulih živali bodo na najbolj prizadetih območjih nameščeni kontejnerji za zbiranje kadavrov, kar bo omogočilo hitrejši odvoz s kmetij. Kot poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bolezen ni nevarna za ljudi.
Do 1. septembra je bila bolezen potrjena v 70 obratih, od tega v 48 obratih z drobnico in 22 obratih z govedom. Največ težav povzroča serotip BTV 8, ki je bil julija prvič potrjen na območju Ilirske Bistrice. „Na podlagi izražene klinične slike pri drobnici, nastalih škod ter razširjenosti po državi je UVHVVR skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije sprejela odločitev, da zagotovi brezplačno cepivo za drobnico in govedo proti serotipom bolezni modrikastega jezika, ki se trenutno najpogosteje pojavljajo v Sloveniji in EU,“ so sporočili z ministrstva. Cepivo bo na voljo proti serotipom 3, 4 in 8.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice dr. Jože Podgoršek je podprl odločitev, da se cepivo financira iz proračuna, stroške cepljenja pa krijejo rejci. Živali morajo biti cepljene v času, ki zagotavlja nastanek imunosti pred začetkom sezone aktivnosti krvosesnih mušic, torej pozimi. Februarja je Slovenija ob potrditvi BTV 4 že pristopila k nabavi cepiva, a je bil odziv rejcev na prostovoljno cepljenje skromen, zato je ministrstvo uvedlo obvezno cepljenje.
Slovenija je do letošnjega leta imela status države, proste bolezni modrikastega jezika, a ga je februarja 2025 izgubila po potrditvi BTV 4 v dveh rejah govedi. Bolezen se med živalmi širi različno – pri govedu so simptomi običajno blažji, pri drobnici pa hujši, tudi z večjim deležem poginov.
Težave pri odvozu trupel
Zaradi večjega števila poginov po potrditvi BTV 8 se je povečalo tudi število naročil za odvoz trupel, predvsem pri ovcah. 1. septembra sta bila zato sklicana sestanka predstavnikov Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) in UVHVVR, na katerih so določili nujne ukrepe. „Na kritičnih območjih bodo vzpostavljena zbirna mesta za kadavre, kar bo omogočilo učinkovitejše delo veterinarsko higienske službe,“ so pojasnili na ministrstvu.
Veterinarsko higienska služba rešuje položaj s prerazporejanjem osebja in vozil, dodatno pa se je vključilo podjetje KOTO in komunalna podjetja. Na ponedeljkovem sestanku so bile določene prve lokacije, kjer bodo že danes nameščeni kontejnerji za zbiranje kadavrov in oprema za razkuževanje vozil.
Obveščanje in pomoč rejcem
Ministrstvo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico že vse od lanskega leta izvaja obveščanje rejcev prek javne svetovalne službe ter z informativnimi zloženkami. Poleg tega se vzpostavlja enotni kontaktni center, kjer bodo dostopne vse informacije o bolezni.
Rejci lahko preventivni umik goveda in drobnice s paše uveljavljajo kot primer višje sile v okviru intervencije Dobrobit živali. „Rejec mora v roku 15 dni od nastanka poslati obvestilo na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ter priložiti mnenje veterinarja, ki potrjuje nujnost preprečevanja širjenja bolezni,“ so sporočili z ministrstva.
Bolezen modrikastega jezika je virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki se prenaša s krvosesnimi mušicami. Za ljudi ni nevarna in ne vpliva na varnost hrane. „Meso in mleko živali sta varna za uživanje,“ poudarjajo na ministrstvu.
Ker bolezni ni mogoče izkoreniniti, saj je razširjena po vsej Evropi, se države osredotočajo na blaženje posledic s preventivnimi ukrepi. Najučinkovitejši je preventivno cepljenje, priporočeni pa so tudi dodatni ukrepi: uporaba repelentov in zaščitnih mrež, odstranjevanje stoječe vode kot mest za razmnoževanje vektorjev, skrb za dobro rejno stanje živali ter dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.
Foto: Pixabay
