Ob mednarodnem dnevu oseb z invalidnostjo so predstavniki Ministrstva za pravosodje, Vrhovnega sodišča in Zveze društev gluhih in naglušnih predstavili uvedbo sistema, ki v izbranih sodnih dvoranah omogoča podnaslavljanje v živo. Na ministrstvu poudarjajo, da gre za pomemben korak pri zagotavljanju enakopravne udeležbe oseb z okvaro sluha v sodnih postopkih.
Generalna direktorica Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo mag. Valentina Vehovar je izpostavila pomen dostopne komunikacije. Dejala je, da je „vzpostavitev podnaslavljanja v živo v 19 razpravnih dvoranah po Sloveniji pomemben korak k bolj dostopnemu in učinkovitemu sodnemu varstvu“.
Dodala je, da je bila videokonferenčna oprema za delovanje programa TIPKO zagotovljena s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), s čimer so okrepili tehnično podporo gluhim in naglušnim. „Na ministrstvu bomo tudi v prihodnje podpirali razvoj tehničnih in informacijskih rešitev, ki izboljšujejo razumljivost postopkov in prispevajo k enakopravnemu uresničevanju pravic vseh strank,“ je še dodala.
Sodstvo poudarja pomen dostopa do sodišča za vse
Generalna sekretarka Vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je poudarila, da se sodstvo zaveda pomena enakopravnega dostopa do sodišča. Povedala je, da tehnologija omogoča sprotno spremljanje procesov tudi gluhim in naglušnim. Oprema za podnaslavljanje je nameščena v 19 razpravnih dvoranah, kjer sicer omogoča izvajanje sojenj na daljavo.
Direktor Centra za informatiko Vrhovnega sodišča Bojan Muršec je predstavil tehnično zasnovo projekta TIPKO. Pojasnil je, da je v okviru pilotnega projekta razvit sistem strojnega prepisovanja zvočnih posnetkov, ki se je izkazal kot optimalna rešitev tudi za sprotno podnaslavljanje.
„Po uspešnem zaključku projekta TIPKO se je izkazalo, da ta tehnologija hkrati predstavlja optimalno rešitev za zagotavljanje dostopnosti sodnih postopkov osebam z okvaro sluha,“ je pojasnil.
Pričakovani tehnični izzivi in sprotno prilagajanje sistema
Vodja pilotnega projekta TIPKO, višji sodnik dr. Ciril Keršmanc, je predstavil delovanje sistema in ob tem opozoril, da se lahko ob uvajanju novosti pojavijo tehnični in organizacijski izzivi. „Te izzive bo projektna skupina, ki deluje v okviru Vrhovnega sodišča, redno obravnavala in spremljala,“ je dodal.
Na Vrhovnem sodišču poudarjajo, da bo pilotno obdobje namenjeno tudi preverjanju natančnosti sprotnega prepisovanja ter prilagajanju metod dela, kjer bo to potrebno, da se zagotovita stabilnost sistema in zanesljivost pri vsakodnevni uporabi.
Podnaslavljanje kot dopolnitev tolmačenja slovenskega znakovnega jezika
Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Gorazd Orešnik je v imenu zveze izpostavil pomen rešitve za pravno varnost gluhih in naglušnih. Poudaril je, da podnaslavljanje v živo predstavlja bistveni element dostopa do informacij in pomembno dopolnjuje delo tolmačev slovenskega znakovnega jezika.
„Gre za zaščito naših pravic, saj podnapisi omogočajo dostop do točnih informacij ter zagotavljajo, da gluhi in naglušni niso več zadnji, ki izvejo pomembne podatke – zlasti v primerih, kjer so informacije občutljive, pravno pomembne ali povezane z osebno varnostjo. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste verjeli v ta projekt in ga omogočili,“ je dodal.
V Sloveniji živi približno 1.100 gluhih oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik kot materni jezik, ter več kot 200.000 oseb z različnimi stopnjami izgube sluha. Samodejno podnaslavljanje v živo bo mnogim med njimi olajšalo spremljanje sodnih postopkov.
Foto: MP
