V 85. letu starosti je v petek umrl šahovski velemojster Bruno Parma, eno najvidnejših imen slovenskega šaha in dolgoletni simbol vrhunskega tekmovalnega šaha pri nas. Njegova smrt pomeni konec izjemnega obdobja, v katerem je slovenski in nekdanji jugoslovanski šah ponesel na najvišjo mednarodno raven.
Parma je v bogati karieri nastopil na osmih šahovskih olimpijadah kot član jugoslovanske reprezentance, ki je v tistem času sodila med najmočnejše na svetu. Skupno je osvojil šest olimpijskih kolajn – štiri srebrne in dve bronasti – pri čemer je v vseh svojih olimpijskih nastopih izgubil zgolj tri partije, kar velja za izjemen dosežek tudi v svetovnem merilu.
Mednarodno pozornost je pritegnil že zelo mlad. Leta 1961 je na Nizozemskem postal mladinski svetovni prvak, s čimer se je zapisal v zgodovino kot drugi Jugoslovan s tem naslovom. Do danes ostaja edini slovenski šahist, ki mu je to uspelo. Že dve leti pozneje je osvojil tudi velemojstrski naziv, kar je potrdilo, da gre za izjemen šahovski talent, ki je presegal domače okvire.
Za svoje dosežke je prejel številna priznanja. Med najpomembnejšimi sta Vidmarjevo priznanje Šahovske zveze Slovenije in Bloudkova nagrada za izredne športne dosežke v šahu. Poleg tekmovalnih uspehov je bil cenjen tudi kot zgled mlajšim generacijam ter kot osebnost, ki je s svojo umirjenostjo in razumevanjem igre pomembno prispevala k razvoju šahovske kulture v Sloveniji.
Krovna šahovska zveza je ob njegovi smrti zapisala, da je bil njegov vpliv na slovenski šah izjemen, saj je navdihnil številne generacije šahistov. V slovenski šahovski skupnosti bo ostal zapisan kot pionir vrhunskega tekmovalnega šaha in predan ambasador igre.
Smrt Bruna Parme tako ne pomeni le slovesa vrhunskega športnika, temveč tudi ene ključnih osebnosti, ki so soustvarjale identiteto slovenskega šaha in ga postavile na svetovni zemljevid.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
