V Avstraliji odkrili najstarejši udarni krater na Zemlji
Znanstveniki so v osrčju regije Pilbara v Zahodni Avstraliji odkrili najstarejši znani udarni krater na svetu, ki naj bi nastal pred približno 3,47 milijarde let. To izjemno odkritje premika rekord za najstarejši krater na Zemlji za več kot milijardo let, saj je prejšnji najstarejši znani krater, Yarrabubba, prav tako lociran v Zahodni Avstraliji. Krater, ki ga je izklesala ogromna vesoljska skala, meri v premeru vsaj 100 kilometrov in ponuja dragocene vpoglede v zgodnjo zgodovino našega planeta, ki je bil takrat večinoma prekrit z vodo. Odkritje je še posebej pomembno, ker so takšni dokazi izjemno redki zaradi nenehnih geoloških procesov, ki preoblikujejo Zemljino površino.
Poleg zgodovinskega pomena krater odpira tudi vprašanja o nastanku življenja, saj nekateri znanstveniki menijo, da so lahko takšni trki ustvarili pogoje, ki so spodbudili razvoj zgodnjih mikrobov.
Dokazi v razbitih stožcih
Odkritje se je zgodilo maja 2021 v regiji Pilbara, natančneje na območju, imenovanem Kupola severnega tečaja, naletela na značilne skale, ki spominjajo na obrnjene žogice za badminton z odbitimi vrhovi. Te strukture, imenovane “razbiti stožci”, so znanstvenikom dobro znane kot neposreden dokaz starodavnih trkov meteoritov. Strukture so izjemno dobro ohranjene in se raztezajo na stotine metrov, kar potrjuje, da gre za sled mogočnega udarca.
Geološki zavod Zahodne Avstralije je kasneje analiziral plasti kamnin nad in pod temi stožci ter jih datiral na 3,47 milijarde let. Če bodo prihodnje raziskave potrdile prisotnost teh stožcev v celotnem območju kupole, ki meri od 40 do 45 kilometrov, bi to podprlo oceno, da je krater dejansko širok 100 kilometrov, kot predlaga študija.
Vpliv na zgodnje življenje
Ena izmed najbolj zanimivih hipotez, povezanih s kraterjem, je njegova morebitna vloga pri nastanku življenja. Skala iz vesolja, ki je zadela Zemljo s hitrostjo 36.000 kilometrov na uro, je ob trku razpršila ostanke po planetu in ustvarila ogromen krater. Visoki pritiski in udarni valovi so spremenili minerale v kamninah, včasih celo v prosojno steklo, kar je omogočilo večji prodor sončne svetlobe v razpoke. Te spremembe so morda ustvarile fizikalne in kemične pogoje, potrebne za razvoj zgodnjih oblik življenja.
Poleg tega so udari meteoritov ustvarili vroče vodne bazene, bogate z minerali, ki bi lahko služili kot idealno okolje za prve mikrobe. Čeprav vsi znanstveniki niso prepričani o natančni velikosti kraterja ali njegovem vplivu na zgodnjo Zemljo. Marc Norman z Avstralske nacionalne univerze na primer meni, da študija nima dovolj trdnih dokazov.
Odkritje kraterja ne ponuja le vpogleda v preteklost, temveč nakazuje tudi, da bi lahko na Zemlji obstajala še neodkrita populacija podobno starih udarnih kraterjev.
Portal24; Foto:
