V amazonskem mestu Belém se v ponedeljek začenja 30. podnebna konferenca Združenih narodov (COP30), ki bo v naslednjih dveh tednih združila predstavnike skoraj vseh držav sveta. Letni vrh, namenjen iskanju rešitev za podnebno krizo, bo potekal v senci neizpolnjenih obljub iz preteklih let in v času, ko se svet sooča z rekordnimi temperaturami in povečano sečnjo tropskih gozdov.
Podnebne konference COP potekajo od leta 1995 in temeljijo na pogodbi ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), podpisani leta 1992 na vrhu o Zemlji v Riu de Janeiru. Dokument je vzpostavil načelo »skupne, a različne odgovornosti«, po katerem imajo razvite države, ki so zgodovinsko povzročile največ emisij toplogrednih plinov, večjo obveznost pri njihovem zmanjševanju.
Kot poroča Reuters, letošnji vrh za Brazilijo predstavlja simbolen povratek k začetkom globalnega podnebnega procesa. Gostiteljica si želi izpostaviti pomen zaščite deževnega gozda in avtohtonih skupnosti, ki so med najbolj izpostavljenimi posledicam segrevanja planeta. Belém je bil izbran prav zato, da bi poudaril vlogo Amazonije kot ključnega »pljuč sveta«.
Brazilija je države pozvala, naj se na letošnjem vrhu osredotočijo na uresničevanje preteklih obljub, med drugim na zavezo o postopni opustitvi fosilnih goriv, ki je bila sprejeta na konferenci COP28. COP30 bo obenem prvič uradno priznal, da svet ni uspel ohraniti globalnega segrevanja pod mejo 1,5 stopinje Celzija, kar je bilo zastavljeno kot ključni cilj Pariškega sporazuma.
Organizatorji pričakujejo, da bo konferenca poskušala oblikovati nov okvir za pravično financiranje podnebnih ukrepov, predvsem v korist revnejših držav in otoških skupnosti, ki se soočajo z neposrednimi posledicami podnebnih sprememb.
Kdo bo oblikoval ključne odločitve
Na vrh prihajajo delegacije skoraj vseh članic ZN, ki pogosto delujejo v regionalnih ali interesnih skupinah. Pomemben vpliv imajo Zavezništvo majhnih otoških držav, skupina držav v razvoju G77+Kitajska ter blok BASIC, ki ga tvorijo Brazilija, Južna Afrika, Indija in Kitajska.
Afriške države bodo tudi letos izpostavile potrebo po večjem finančnem in tehnološkem sodelovanju, medtem ko se ZDA po spremembi svoje politike do Pariškega sporazuma soočajo z vprašanji glede ponovne vodilne vloge v globalnih podnebnih pogajanjih. Kitajska, Brazilija in Indija medtem vse bolj prevzemajo pobudo pri usklajevanju držav v razvoju.
Dva tedna pogajanj in diplomatskih maratonov
Konferenca bo trajala od 10. do 21. novembra. Prvi teden bo namenjen predstavitvi nacionalnih prioritet in pripravi delovnih dokumentov, v drugem tednu pa se pogajalcem običajno pridružijo ministri, ki poskušajo doseči končne kompromise.
Dogajanje spremlja množica spremljevalnih dogodkov, od razprav o financiranju do podnebnih akcij civilne družbe. Letos so bili številni predhodni sestanki razdeljeni med Sao Paulo, Rio de Janeiro in Belém, da bi lokalnim skupnostim omogočili večji vpliv na razprave.
Kot poudarjajo diplomatski viri, pogajanja na konferencah COP le redko potekajo brez zapletov. Države pogosto zastopajo nasprotujoče si interese, zato razprave o ciljih in mehanizmih financiranja trajajo pozno v noč. Dogovori se sprejemajo s konsenzom, kar pomeni, da vsaka država lahko upočasni ali blokira končno odločitev.
Letošnji vrh v Braziliji bo preizkus globalne politične volje za resne podnebne ukrepe. Medtem ko se svet sooča z naraščajočimi stroški podnebnih nesreč, znanstveniki opozarjajo, da so leta za odločnejše ukrepanje hitro izgubljena.
Foto: Freepik
