V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je potekala predstavitev znanstvenega zbornika ‘Kmetijstvo je varuh okolja in narave’ in spremljajoča okrogla miza. Dogodek je sledil posvetu decembra lani, ki je sprožil številne odzive v strokovni in širši javnosti.
Uvodoma je prisotne nagovoril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, ki je izpostavil pomen odprtih strokovnih razprav o ključnih vprašanjih družbe. „Odločitve, ki vplivajo na našo hrano, naravo in okolje, morajo temeljiti na dejstvih in znanju, ne na predsodkih ali kratkoročnih ideologijah,“ je poudaril Lotrič.
Lotrič se je sodelujočim pri pripravi zbornika zahvalil ter posebej izpostavil delo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in njenega predsednika Branka Tomažiča.
Na okrogli mizi so avtor in urednik zbornika prof. dr. Matjaž Gams ter avtorji Erik Margan, prof. dr. Rafael Mihalič, mag. Tomaž Ogrin in dr. Jože Verbič predstavili svoje ugotovitve. V razpravah so med drugim poudarili, da „slovenske njive in gozdovi pomembno prispevajo k zajemanju CO₂ in proizvodnji kisika – to dokazujejo tudi znanstveni izračuni, če se pri izračunu upoštevajo tako pozitivne kot negativne komponente“.
Opozorili so tudi, da „številne trditve o podnebnih nevarnostih in predlagani ukrepi niso vedno podprti z znanstvenimi dokazi“.
Posebej kritično so se dotaknili nekaterih zelenih tehnologij. „Določene t. i. zelene tehnologije lahko povzročijo več škode kot koristi,“ so poudarili in kot primer navedli agrofotovoltaiko, katere postavitev zahteva visoke stroške, energija iz sončnih elektrarn pa je na borzi vredna zelo malo, saj v sončnih obdobjih prihaja do presežkov.
Razpravljavci so ob tem izpostavili tudi nezanesljivost klimatskih modelov, ki lahko vodijo do pretiranih ukrepov. Kot rešitev za kmetijstvo so predlagali prilagajanje na podnebne spremembe, ne pa njihovo blaženje.
V razpravi je bilo večkrat izpostavljeno, da „sonaravne prakse v živinoreji prispevajo k čistejšim tlom in vodi ter so del rešitve, ne problema“. Udeleženci so se strinjali, da je kmetijstvo tesno povezano z ohranjanjem narave in da je nujno oblikovati politike, ki bodo temeljile na znanstvenih dognanjih in spoštovanju dela kmetov, ne pa na finančnih interesih iz ozadja, ki krojijo aktualno politiko Evropske unije in Slovenije.
Dogodek je sklenil predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič. Zahvalil se je avtorjem, predsedniku Državnega sveta, medijem in gostom ter poudaril, da je razprava znova pokazala širši pomen kmetijstva. „Kmetijstvo zagotovo je varuh okolja in narave,“ je dejal Tomažič.
Foto: Državni svet
