Predstavniki zdravstvenih ustanov na Gorenjskem so ob regijskem obisku vodstva Zdravniške zbornice Slovenije opozorili na vse večje administrativne obremenitve zdravstvenega osebja in kronično pomanjkanje kadrov. Kot poroča STA, so med glavnimi težavami izpostavili predvsem preobremenjenost družinskih zdravnikov, kadrovsko stisko v bolnišnicah in težave pri delovanju urgentnih služb.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je po srečanju z vodstvi zdravstvenih domov in bolnišnic poudarila, da zdravniki vse več časa porabijo za administracijo namesto za paciente.
“Če citiram svojega kolega Iztoka Tomazina iz Zdravstvenega doma Tržič – zdravnik danes v ordinaciji dlje časa gleda v računalnik kot pacienta,” je dejala na novinarski konferenci na Jesenicah.
Po njenih besedah se je predvsem na primarni ravni zdravstva močno razširilo administrativno delo, ki bi ga lahko opravljali drugi zaposleni, s čimer bi zdravnike razbremenili in jim omogočili več časa za obravnavo bolnikov.
Pomanjkanje zdravnikov ostaja ena največjih težav
Beović je opozorila tudi na pomanjkanje družinskih zdravnikov in drugih specialistov. Kot je poudarila, bi morale biti vse aktivnosti usmerjene v izboljšanje dostopnosti zdravstvene oskrbe, ne pa v dodatno birokratsko obremenjevanje zdravstvenega osebja.
Po njenem mnenju na primarni ravni zdravstva manjka tudi jasnejše nacionalno usmerjanje organizacije dela in iskanje enotnih dobrih praks.
Na Gorenjskem sicer del težav rešujejo prek Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG), ki povezuje več zdravstvenih domov v regiji. V zbornici in lokalnih ustanovah tak model izpostavljajo kot primer dobre prakse, saj omogoča lažje kadrovsko povezovanje in privablja več specializantov.
Direktorica Zdravstvenega doma Jesenice Maja Robič je poudarila, da regijsko povezovanje omogoča lažje soočanje s pomanjkanjem družinskih zdravnikov, podfinanciranjem programov in zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva v manjših zdravstvenih domovih.
Težave tudi v bolnišnicah in urgentnih centrih
Na kadrovske težave opozarjajo tudi gorenjske bolnišnice. Posebej izpostavljajo področje urgentne medicine in radiologije.
Beović je opozorila, da zaradi pomanjkanja zdravnikov na primarni ravni številni nujni pregledi pogosto pristanejo tudi pri specialistih drugih področij, kar lahko vpliva na kakovost obravnave.
Na težave v urgentnih centrih je opozorila tudi strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Ksenija Šimnovec. Po njenih besedah trenutno največjo kadrovsko stisko beležijo v radiologiji.
“Kolikor je mogoče, jo rešujemo z zdravniki, ki pri nas delajo po podjemni pogodbi. Imamo razpisanih tudi kar nekaj specializacij,” je pojasnila.
Odprta vprašanja tudi glede nove bolnišnice v Kranju
Ob vse večjih kadrovskih težavah se odpira tudi vprašanje, kdo bo delal v načrtovani novi regijski bolnišnici v Kranju.
Beović je poudarila, da Slovenija nove bolnišnice potrebuje, a hkrati opozorila, da brez ustreznega kadra tudi nova infrastruktura ne bo rešila težav zdravstva.
Podobne težave imajo tudi v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, kjer pričakujejo več podpore pri urejanju specializacij in organizaciji neprekinjene urgentne oskrbe na področju ginekologije.
