Varčevalni ukrepi, sprejeti z uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026, po oceni Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije prenašajo pomemben del bremena zagotavljanja finančne stabilnosti sistema na javne zdravstvene zavode. Kot poroča STA, v združenju opozarjajo, da tak pristop dolgoročno ni vzdržen.
Na sejah odbora za osnovno zdravstveno dejavnost in odbora bolnišnične dejavnosti so obravnavali ključne učinke uredbe in izpostavili tri glavne težave. Med njimi so znižanje cen zdravstvenih storitev ob hkratni rasti stroškov, omejevanje plačila po realizaciji ter neskladje med priznanimi in dejanskimi stroški dela.
V združenju ocenjujejo, da takšna ureditev dodatno obremenjuje izvajalce, zato so pripravili tudi predloge za bolj uravnotežen in vzdržen model financiranja zdravstvenih storitev. S svojimi stališči so že seznanili ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, katerima so posredovali konkretne rešitve, na odziv pa še čakajo.
Vlada je uredbo sprejela 16. aprila. Ta po eni strani uvaja več programov pri izvajalcih z novo opremo, po drugi pa krči seznam programov, ki se plačujejo po realizaciji.
Uredba nadomešča t. i. splošni dogovor v zdravstvu, ki med zdravstveno blagajno in izvajalci do konca novembra lani ni bil sklenjen.
