V Kölnu je v ospredje javne razprave prišel primer državljana Bosne in Hercegovine, ki skupaj z ženo in osmimi otroki vsak mesec prejema približno 7250 evrov državne pomoči, čeprav že več kot dve desetletji nima urejenega dovoljenja za bivanje v Nemčiji. Primer je znova odprl vprašanja o učinkovitosti migracijske in socialne politike ter o mejah izvrševanja deportacij v primerih družin z mladoletnimi otroki.
Moški, v javnosti naveden kot Huso B., se je v Kölnu prvič pojavil leta 2003 brez osebnih dokumentov. Njegova prošnja za azil je bila zavrnjena, saj je Bosna in Hercegovina veljala za varno državo izvora. Po zavrnitvi je izginil iz evidenc, a se je leta 2007 znova pojavil v Nemčiji. Kljub poskusu deportacije mu je z najemom odvetnika in vložitvijo pravnih sredstev uspelo ostati v državi, postopek pa se je vlekel več let in se znova končal z zavrnitvijo.
Čeprav po odločitvah oblasti ni imel pravice do bivanja, deportacija ni bila izvršena. V tem času je v Kölnu ustvaril družino, proti njemu pa so bili uvedeni tudi kazenski postopki. Kljub temu so se izplačila socialne pomoči nadaljevala, poročata nemška časnika Bild in Deutsche Welle.
Po razpoložljivih podatkih družina prejema pomoč v okviru zakonodaje o prejemkih za prosilce za azil. Starša prejemata vsak po 835 evrov mesečno, za vsakega otroka pa znesek, ki se glede na starost giblje med 630 in 817 evri. Skupni znesek presega 87.000 evrov na leto. Družina ne plačuje najemnine, saj živi v dotrajanem azilnem domu.
Primerjava z drugimi gospodinjstvi
Za primerjavo: po podatkih nemškega statističnega urada povprečen par v Nemčiji razpolaga z neto dohodkom približno 4496 evrov, temu pa bi ob osmih otrocih dodali še otroški dodatek v višini okoli 2072 evrov. Skupni mesečni razpoložljivi dohodek takšnega gospodinjstva bi tako znašal približno 6568 evrov, kar je manj od zneska, ki ga prejema omenjena družina.
Mestne oblasti v Kölnu konkretnega primera ne želijo komentirati zaradi varstva osebnih podatkov. Pojasnjujejo pa, da obveznosti zapustitve države ni vedno mogoče izvršiti, zlasti kadar bi deportacija vplivala na otroke. Po njihovih navedbah se pri takšnih primerih upoštevajo družinske okoliščine, tudi če bi bili otroci prizadeti le posredno.
Zaradi dolgotrajnega bivanja v Nemčiji družina po navedbah mesta ne prejema več zgolj osnovnih dodatkov za prosilce za azil, temveč tudi tako imenovani povečani analogni dodatek, ki je izenačen z redno socialno pomočjo. V Kölnu naj bi bilo po uradnih podatkih več podobnih velikih družin z mladoletnimi otroki, ki prejemajo tovrstne prejemke.
Po navedbah nemških medijev je bil Huso B. večkrat obravnavan zaradi goljufij. Sam zanika, da bi prejemal tako visoke zneske, in zmanjšuje pomen svoje kriminalne preteklosti. Dokumenti, do katerih so prišli novinarji, pa kažejo drugačno sliko, prav tako naj bi se decembra 2025 znova pojavil pred sodiščem zaradi suma poskusa goljufije.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
