Severovzhod Nigerije je znova prizorišče hudega nasilja. V napadu domnevnih pripadnikov skrajne skupine Boko Haram je bilo v zvezni državi Borno ubitih najmanj 25 civilistov, so potrdili sorodniki žrtev. Napad velja za najhujšega po božičnih zračnih napadih ameriških sil, ki jih je konec decembra odredil predsednik ZDA Donald Trump.
Po razpoložljivih informacijah so bile žrtve delavci, ki so se odpravljali v mesto Sabon Gari, kjer so bili namenjeni na gradbišča. V četrtek jih je na poti prestregla skupina oboroženih moških in nanje odprla ogenj. Dva sorodnika ubitih sta potrdila, da je šlo za ciljan napad na civiliste brez spremstva varnostnih sil. Senator Aliyu Ndume, ki zastopa to območje v nigerijskem parlamentu, je dogodek označil za pretresljivega in dejal, da je globoko prizadet zaradi smrti svojih rojakov.
Nasilje se tisti dan ni končalo. V ločenem napadu v isti zvezni državi so skrajneži pred zoro napadli vojaško oporišče. Po navedbah varnostnih virov je bilo ubitih najmanj devet vojakov in dva pripadnika civilne enote, ki sodeluje z vojsko, ranjenih pa je bilo še 16 ljudi. Napad je dodatno izpostavil ranljivost varnostnih sil v regiji, kjer se napadi stopnjujejo.
Zvezna država Borno že več let ostaja središče delovanja skrajnih islamističnih skupin Boko Haram in Islamske države Zahodne Afrike (ISWAP). Skupini v zadnjem obdobju vse pogosteje napadata vojaške konvoje, oporišča in civilno prebivalstvo. Spopadi in napadi so del konflikta, ki v severovzhodni Nigeriji traja že sedemnajst let.
Nigerija se hkrati sooča z vse večjim mednarodnim pritiskom. Ameriški predsednik je lani oblasti v Abuji obtožil, da ne zagotavljajo zadostne zaščite krščanskemu prebivalstvu, kar je bil eden od razlogov za ameriške zračne napade na domnevne teroristične cilje 25. decembra. Nigerijske oblasti poudarjajo, da sodelujejo z Združenimi državami pri izboljšanju varnosti, vendar zadnji dogodki kažejo, da se razmere v severovzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.
