[STA, Manca Ahčin] – V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so zaključili projekt Od rokopisa do besede, v okviru katerega so digitalizirano rokopisno zapuščino Srečka Kosovela pretvorili v strojno berljivo obliko in jo približali širši javnosti. Projekt se simbolno zaključuje v Kosovelovem letu, posvečenem enemu najpomembnejših slovenskih pesnikov 20. stoletja.
Leto 2026 je razglašeno za Kosovelovo leto, mineva namreč 100 let od njegove smrti. Kot del aktivnosti ob jubileju so v NUK s pomočjo 101 prostovoljke in prostovoljca izboljšali berljivost in dostopnost Kosovelovih rokopisov, ki jih hranijo v Digitalni knjižnici Slovenije, in sicer tako da so jim dodali besedila v strojno berljivi obliki.
Kot je za STA predstavila sovodja projekta Ajda Zavrtanik Drglin, je bil glavni cilj ustvariti transkripcije digitaliziranih rokopisov, ki so bili doslej dostopni zgolj kot slikovno gradivo. S tem so gradivo približali tudi uporabnikom z oviranostmi ter omogočili digitalno iskanje po besedilih in nadaljnjo obdelavo, kar odpira nove možnosti raziskovanja Kosovelovega opusa.
Za uspešno delo ključni prostovoljci
Sprva so pri razpoznavanju pisave v NUK poskusili z umetno inteligenco in razvili model, posebej prilagojen prepoznavanju Kosovelove pisave. Model naj bi rokopise prepoznaval s približno 76-odstotno natančnostjo. Z njim so obdelali vseh 1044 digitaliziranih rokopisov, a so se ob pregledu rezultatov pokazale precejšnje pomanjkljivosti.
“Natančnost v praksi je bila nižja od pričakovane. Ocenili smo, da orodje umetne inteligence zaenkrat še ni dovolj pametno, da bi znalo prepoznati Kosovelovo težko berljivo, doktorsko pisavo na zadovoljiv način,” je poudarila Zavrtanik Drglin.
Ker avtomatski prepisi niso bili primerni za objavo in bi bilo gradivo za posameznika preobsežno za ročno obdelavo, so projekt zasnovali na podlagi občanske znanosti ter k sodelovanju povabili prostovoljce. Ti so popravljali in dopolnjevali prepise umetne inteligence ter tako omogočili nastanek kakovostnih transkripcij.
Prostovoljcem so v osnovi dali jasna navodila, naj pri prepisovanju dosledno sledijo izvirnim rokopisom in ne posegajo v besedilo z lastnimi popravki ali interpretacijami. “V starejših izdajah Kosovelovih del so uredniki namreč pogosto dodajali ločila in popravljali slovnične nepravilnosti. Zaradi težko berljive pisave je prihajalo tudi do vsebinskih nejasnosti in razhajanj med objavljenimi besedili in transkripcijami prostovoljcev,” je izpostavila.
Kot primer je navedla pesem Graditelji, pri kateri so v sklopu projekta zadnji verz prve kitice prepisali kot “ki vozijo skozi sivo zimo”, medtem ko je v zbranih delih urednika Antona Ocvirka zapisan kot “ki vozijo skozi sivo sivino”.
Velik interes javnosti
Sodelovanje prostovoljcev je po njenih besedah pokazalo velik interes javnosti za Kosovela ter okrepilo vez med knjižnico in skupnostjo. V NUK se trenutno z dijakinjo Manco Boh ukvarjajo tudi z raziskovalnim projektom analize črnil in sprememb pisave v Kosovelovih rokopisih. S pomočjo teh dveh pristopov bodo skušali določiti čas nastanka rokopisov, pri katerih ta podatek za zdaj ni znan.
Digitalizacija rokopisov po besedah Zavrtanik Drglin sicer predstavlja pomembno osnovo za nadaljnji razvoj projektov na področju umetne inteligence. V NUK so tako že razvili specializiranega klepetalnega robota, ki so ga učili na delih Ivana Cankarja, zlasti na besedilu Na klancu, ki je letos tudi maturitetno gradivo. “Ker temelji na ozkem korpusu, lahko uporabnikom natančno odgovarja na vsebinska vprašanja o literarnem delu, likih in kontekstu, ob tem pa je manj izpostavljen napakam,” je pojasnila.
Dolgoročna težnja pa je ustvariti bolj univerzalen klepetalni sistem, ki bi omogočal “pogovor” s širšimi digitaliziranimi zbirkami kulturne dediščine, torej da bi uporabniki lahko z vprašanji raziskovali celotne korpuse slikovnega gradiva in besedil, nenazadnje tudi Kosovelova dela.
NUK hrani obsežno zbirko Kosovelovih rokopisov
Kosovel je v kratkem času svojega ustvarjanja napisal okoli 1400 pesmi. Tudi rokopisna zapuščina, ki jo hranijo v NUK, je izjemno obsežna. “Če bi vse mape postavili drugo ob drugo, bi v dolžino merile od tri do štiri tekoče metre,” je ponazoril vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva NUK Marijan Rupert.
“Gre za več kot tisoč pesmi, poleg tega pa še za številne zapiske, fragmente, beležnice, prozne in dramske poskuse, ki pričajo o izjemni ustvarjalnosti pesnika, ki je umrl star komaj 22 let,” je poudaril njegov velik poznavalec.
Večji del arhiva izvira neposredno iz pesnikove zapuščine v Tomaju, kjer je Kosovel živel in umrl. Del zapuščine so po njegovi smrti zbrali prijatelji, ki so v njegov poklon tudi izdali majhen zvezek pesmi. Pomembno vlogo pri obdelavi in izdaji Kosovelovega gradiva je imel njegov znanec, sicer literarni zgodovinar Anton Ocvirk. “Čeprav mnogi govorijo, da se v času življenja nista najbolje razumela, je Ocvirk Kosovela kot prvega vključil v zbirko zbranih del slovenskih avtorjev,” je pripomnil.
Gradivo je po drugi svetovni vojni odkupil NUK, vendar ga je zasebno uporabljal Ocvirk, kar je povzročilo tudi nesporazume. “Ocvirk je namreč gradivo želel obdržati pri sebi, saj je pripravljal Kosovelova zbrana dela. Takratni vodja rokopisne zbirke v NUK Alfonz Gspan, tudi Kosovelov prijatelj, pa je večkrat zahteval, da se zapuščina vrne knjižnici,” je izpostavil.
Ocvirk je po njegovih besedah sicer v prvem zvezku objavil predvsem “baržunaste pesmi”, kot jih je Kosovel imenoval sam, torej kraško liriko ter pesmi iz obdobja impresionizma in ekspresionizma, medtem ko njegovih modernističnih in avantgardnih poskusov v tem času še ni v celoti razumel in jih tudi ni vključil. Gre za dela, ki jih danes poznamo kot Konsi in Integrali in so bila objavljena šele leta 1969. “Njihova izdaja je na eni strani sprožila navdušenje in na drugi nelagodje. Takrat so se številni začeli spraševati, kaj bi se zgodilo, če bi bila ta dela znana že prej. Mnogi so menili, da bi se slovenska poezija lahko razvijala v povsem drugačni smeri,” je dejal.
Kosovelova sporočila presegajo današnji čas
Po Rupertovih besedah Kosovelova zapuščina velja za eno najbolj uporabljanih rokopisnih zbirk v knjižnici. “Raziskovalce in bralce še danes pritegujejo pesnikova izjemna modernost, zahtevna pisava ter tematska širina. Že kot zelo mlad avtor je v svojih verzih odpiral vprašanja družbenih prelomov, razmišljal o Evropi, krizi civilizacije ter človekovem položaju v hitro spreminjajočem se svetu,” je poudaril.
Obeležitev Kosovelovega leta je, kot je poudaril, izjemnega pomena za slovensko kulturno dediščino. “Kosovelov ugled je skozi čas naraščal, danes pa velja za enega najpomembnejših slovenskih pesnikov,” je dejal. Njegovo sporočilo je zato: “Berimo Kosovela, saj njegova sporočila presegajo današnji čas, segajo v globine človekovega humanizma ter odpirajo pogled v prihodnost. Iz njih se lahko veliko naučimo.”
Ob jubileju se bo zvrstilo še veliko dogodkov. Med drugim v Cankarjevem domu v sodelovanju z NUK pripravljajo razstavo z naslovom Kozmos Kosovel, ki bo pesnika predstavila v širšem družbenem in zgodovinskem kontekstu ter ga skušala približati tudi mlajšim generacijam. Razstava bo temeljila tudi na simboliki zrcala, ki se pogosto pojavlja v Kosovelovi poeziji, in bo povezovala pesnikovo dobo s sodobnimi družbenimi izzivi.
