V ruskih raketnih in brezpilotnih napadih na ukrajinsko prestolnico Kijev je bilo danes zjutraj ubitih najmanj šest ljudi, med njimi šestletni deček, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Napadi so se zgodili nekaj ur pred ključnim glasovanjem ukrajinskega parlamenta o razveljavitvi nedavno sprejetega zakona, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih institucij.
“To noč je sovražnik napadel prestolnico z raketami in brezpilotnimi letalniki. Ena raketa je zadela stanovanjsko stavbo, katere del je bil uničen,” je prek družbenega omrežja Telegram sporočil notranji minister Igor Klimenko. Ob tem je ostro obsodil, kot je dejal, “najnovejši vojni zločin”.
Vodja kijevske vojaške uprave Timur Tkačenko je sporočil, da je bilo ranjenih najmanj 52 oseb. Reševalne ekipe so potrdile, da je med smrtnimi žrtvami tudi otrok. Kijevski župan Vitalij Kličko je medtem dejal, da je sila eksplozij razbila okna na pediatričnem oddelku bolnišnice, a da po dosedanjih podatkih tam ni bilo poškodovanih.
Napadi so sledili ostrim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je po poročanju Kyiv Post ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil desetdnevni rok za ustavitev napadov, v nasprotnem primeru naj bi sledile dodatne sankcije.
Glasovanje o protikorupcijskem zakonu
Ukrajinski poslanci naj bi danes odločali o razveljavitvi spornega zakona, ki je bil sprejet 22. julija in ga je podpisal predsednik Volodimir Zelenski. Ta zakon je Nacionalno agencijo za boj proti korupciji (NABU) ter Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAPO) postavil pod nadzor generalnega državnega tožilca, ki ga imenuje predsednik države.
Zakon je sprožil ostre kritike domače civilne družbe in Evropske unije. Predsednik Zelenski je nato predlagal nov osnutek zakona, ki bi ponovno vzpostavil neodvisnost omenjenih institucij. “Ukrajina ima trdno civilno družbo in aktivno mladino. Povedali so, kar mislijo, ukrajinske oblasti so slišale njihove glasove,” je dejal zunanji minister Andrej Sibiha in ob tem poudaril, da potekajo dela za spremembo zakonske ureditve.
Po njegovih besedah naj bi nove zakonodajne spremembe omogočile zaščito protikorupcijskih organov pred političnim vmešavanjem, zlasti z “zunanjimi vplivi”, kot jih je opisal.
Obtožbe o uporabi kemičnega orožja
Ukrajinska varnostna služba (SBU) je v Haagu medtem predala dokumentacijo, ki po njihovih navedbah potrjuje več kot 10.000 primerov domnevne uporabe prepovedanih kemičnih snovi s strani ruskih sil. Po poročanju Kyiv Post naj bi šlo za najbolj obsežen primer, ki ga je Ukrajina doslej predstavila mednarodnim preiskovalcem.
Med dokumentiranimi sredstvi naj bi bile tudi aerosolne granate z vsebnostjo CS in CN, sredstva za zatiranje nemirov, ki so v vojaških konfliktih prepovedana, pa tudi ampule s kloropikrinom – kemično snovjo, ki povzroča draženje in je bila uporabljena že v prvi svetovni vojni.
Uporaba teh sredstev je bila po podatkih ukrajinskih oblasti najpogosteje zabeležena na vzhodu države in v okolici mesta Nikopol v regiji Dnipropetrovsk. Ruske sile naj bi ta kemična sredstva pogosto odmetavale prek brezpilotnih letalnikov, da bi prisilile ukrajinske vojake k zapustitvi zaklonov.
Mednarodne reakcije in nadaljnje preiskave
Evropski svet je po podatkih Kyiv Post že uvedel sankcije proti več ruskim enotam in ustanovam, ki naj bi bile povezane z razvojem ali uporabo kemičnega orožja, med njimi tudi proti enotam za radiološko, kemično in biološko obrambo.
Ukrajina je poleg tega sprožila tudi notranjo preiskavo na podlagi 438. člena kazenskega zakonika, ki se nanaša na vojne zločine. Nizozemske obveščevalne službe so že julija potrdile, da Rusija sistematično uporablja prepovedane snovi, in ob tem pozvale k njeni izključitvi iz Izvršnega sveta Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW).
OPCW je že izdala tri ločena poročila, ki potrjujejo uporabo tovrstnih snovi, čeprav ima Rusija še vedno sedež v omenjenem izvršnem organu.
Ukrajinske oblasti medtem nadaljujejo sodelovanje z mednarodnimi institucijami v prizadevanjih, da bi osebe, odgovorne za domnevno uporabo prepovedanega kemičnega orožja, privedle pred mednarodno kazensko sodišče.
Foto: Pexels
