Priprava državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini poteka že od leta 2022, torej pred obsežnimi poplavami avgusta 2023, so sporočili z Direkcije Republike Slovenije za vode in Ministrstva za naravne vire in prostor. Namen načrta je dolgoročno zmanjšanje poplavne ogroženosti naselij, zaščita prebivalcev in ključnih dejavnosti ter povečanje odpornosti območja na prihodnje izredne dogodke.
Načrt predvideva ureditve na približno 23 kilometrov dolgem odseku reke Savinje med Letušem in Celjem ter na širšem območju pritokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Skupno območje načrtovanja obsega okoli 1.078 hektarjev na območju sedmih občin Spodnje Savinjske doline.
Cilj DPN je bistveno zmanjšati poplavno ogroženost za pojav visokih vod s povratno dobo 100 let (Q100), ob upoštevanju podnebnih sprememb in izkušenj iz preteklih poplav. Po ocenah projektantov bi se po izvedbi ukrepov poplavna ogroženost bistveno zmanjšala za približno 3.730 objektov, neposredno pa bi večjo varnost pridobilo okoli 13.300 prebivalcev.
Na ministrstvu poudarjajo, da gre za del širšega sistema ukrepov na celotnem porečju Savinje, pri čemer sočasno potekajo tudi postopki za pripravo prostorskih rešitev v Zgornji Savinjski dolini. Kljub temu so ukrepi v spodnjem delu doline po njihovih navedbah časovno nujni, saj tam nastaja največja škoda na naseljih, infrastrukturi, gospodarstvu in kmetijskih površinah.
Suhi zadrževalniki, nasipi in urejene struge
Predlagane rešitve temeljijo na hidravlično-hidroloških analizah ter na podatkih iz poplav avgusta 2023. Predviden je sistem med seboj povezanih suhih zadrževalnikov, ureditve strug in nasipi na najbolj izpostavljenih odsekih.
Skupni volumen zadrževanja visokih voda znaša približno 10.99 milijona kubičnih metrov, z dodatnimi zadrževalnimi prostori pa do 12.7 milijona kubičnih metrov.
Direktorica Urada za planiranje in načrtovanje Alenka Zupančič je poudarila, da gre za celovit pristop. „Ta državni prostorski načrt je del med seboj povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na porečju reke Savinje. Del ukrepov umeščamo v prostor z državnimi prostorskimi načrti, druge pa bo mogoče izvajati v okviru sanacijskih in vzdrževalnih del ter občinskih prostorskih aktov,“ je navedla. Ob tem je dodala, da so pomembni tudi ukrepi v zaledju hudournikov, ki zmanjšujejo erozijo in količino naplavin v strugah.
Vodovarstvena območja in presoja tveganj
Na območju načrtovanih ureditev se nahaja tudi več vodovarstvenih območij s petimi zajetji podzemne vode. Zaradi tega je bila izdelana posebna analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode, ki po navedbah ministrstva potrjuje, da je ob upoštevanju predpisanih zaščitnih ukrepov izvedba načrtovanih ureditev z vidika varovanja pitne vode sprejemljiva.
Nekatera obstoječa črpališča za namakanje bodo po načrtih prestavljena izven območij suhih zadrževalnikov, kar naj bi omogočilo njihovo nemoteno delovanje tudi v prihodnje.
Učinki na gospodarstvo in naselja
Hidravlične analize po navedbah direkcije kažejo, da bodo ureditve zagotovile bistveno večjo poplavno varnost tudi za Celje in druga poselitvena območja v dolini. Izboljšala naj bi se zaščita stanovanjskih sosesk, območij proizvodnih dejavnosti ter razpršene poselitve v skupno 22 naseljih.
Poplavno ogrožena površina gospodarskih območij bi se zmanjšala z več kot 60 hektarjev na približno 0.1 hektarja.
Posegi v kmetijska zemljišča in odškodnine
Trajni gradbeni posegi so predvideni na približno 319 hektarjih zemljišč, od tega na okoli 188 hektarjih kmetijskih površin, med katerimi je približno 13 hektarjev hmeljišč. Analize kažejo, da bi se pri poplavah s povratno dobo 10 let poplavna ogroženost kmetijskih zemljišč zmanjšala s približno 579 hektarjev na 422 hektarjev, pri Q100 pa s približno 1.727 hektarjev na 729 hektarjev.
Znotraj suhih zadrževalnikov bo približno 526 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki ne bodo trajno izvzeta iz rabe. Aktivacija zadrževalnikov je predvidena le ob večjih poplavnih dogodkih, okvirno pri Q50 ali več.
Za kmetijska gospodarstva, kjer bo poseg presegel 5 odstotkov zemljišč v uporabi, je po podatkih direkcije takih 74, dodatnih 10 kmetij pa bo imelo poseg večji od 1 hektarja. Vsaka kmetija bo ob nadaljnjem projektiranju obravnavana posamično, so poudarili, pri čemer ostaja v veljavi tudi sistem izplačevanja odškodnin za izpad pridelka ob poplavah.
Javni vpogled in obravnava pripomb
Gradiva DPN so javno razgrnjena od 22. decembra 2025 do 6. februarja 2026, javna obravnava pa bo potekala 19. januarja 2026 v Žalcu. Na direkciji poudarjajo, da je faza javne razgrnitve namenjena zbiranju pripomb in dopolnjevanju rešitev, ne pa ustavitvi postopka.
„Vse prejete pripombe bodo strokovno obravnavane in bodo podlaga za nadaljnje usklajevanje rešitev,“ so navedli
Vrednost predvidenih ureditev je po tekočih cenah ocenjena na približno 490.6 milijona evrov z DDV. Na ministrstvu poudarjajo, da obseg naložbe odraža zahtevnost in dolgoročni pomen projekta za zmanjševanje poplavne ogroženosti v Savinjski dolini.
