Ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe se je varuhinja človekovih pravic Simona Drenik srečala s predstavniki nevladnih organizacij s področja informacijske družbe. V ospredju razprave so bili digitalna izključenost, varstvo zasebnosti, vpliv umetne inteligence ter dostopnost digitalnih storitev za ranljive skupine.
Varuhinja je opozorila, da pospešena digitalizacija poleg novih priložnosti odpira tudi resna vprašanja človekovih pravic. Posebej je izpostavila nevarnost, da bi digitalni razvoj poglabljal družbene razlike.
“Zagotoviti je treba, da digitalizacija ne ustvarja novih neenakosti,” je poudarila in opozorila, da številni posamezniki še vedno nimajo ustreznega dostopa do infrastrukture ali digitalnih storitev.
V ospredju zasebnost, diskriminacija in digitalno nasilje
Na srečanju so obravnavali več ključnih področij, ki po oceni Varuha postajajo vse pomembnejša. Med njimi so digitalna pismenost, varnost na spletu, dostopnost storitev za osebe z oviranostmi ter naraščajoče digitalno nasilje.
Varuhinja je opozorila, da elektronska komunikacija z institucijami postaja standard, od zdravstvenih storitev do bančništva, zato digitalna pismenost po njenem ni več dodatna kompetenca, ampak “osnovna življenjska veščina”.
Posebno pozornost so namenili tudi spletnemu nadlegovanju in zlorabam digitalnih orodij. Po opozorilih udeležencev so ženske, otroci in mladostniki vse pogosteje tarče spletnega ustrahovanja, zalezovanja in napadov na integriteto posameznika.
“Digitalna orodja so čedalje bolj pogosto uporabljena za zalezovanje, nadlegovanje, ustrahovanje in napade na integriteto,” je bilo eno ključnih opozoril srečanja.
Predstavniki nevladnih organizacij so opozorili tudi na vpliv digitalizacije na kulturo, diskriminacijo pri dostopu do storitev ter nedostopnost številnih aplikacij za osebe z različnimi oblikami oviranosti.
Napoved možne ustavne presoje zakona o digitalizaciji zdravstva
Ena najostrejših razprav se je nanašala na vprašanje zbiranja osebnih podatkov in uporabe t. i. oblačnih storitev, kjer podatke upravljajo velike korporacije. Nevladne organizacije so opozorile, da postaja hramba podatkov vse bolj centralizirana, strojna oprema za lastno hrambo pa za posameznike vedno dražja.
Ob tem so posebej izpostavili Zakon o digitalizaciji zdravstva, ki po njihovih opozorilih dopušča obsežno zbiranje osebnih podatkov.
Varuhinja je napovedala možnost vložitve zahteve za oceno ustavnosti tega predpisa, saj je po njenem mnenju na preizkušnji tudi varstvo zasebnosti.
Predstavniki organizacij so državo pozvali k učinkovitejšemu nadzoru, večji vključitvi nevladnega sektorja v pripravo zakonodaje ter vzpostavitvi enotne podporne točke za pomoč uporabnikom pri uporabi digitalnih storitev in aplikacij.
Na srečanju so sodelovali predstavniki več organizacij s področja digitalne dostopnosti, participacije, kulture in izobraževanja, med drugim Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo, Zavoda Inštitut za elektronsko participacijo, Zveze društev upokojencev ter Zavoda za digitalno dostopnost A11y.si.
