Vatikan ne bo sodeloval v tako imenovanem “Mirovnem odboru”, pobudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katero želi Washington prevzeti vlogo pri upravljanju kriznih območij, vključno z Gazo. Po navedbah najvišjega vatikanskega diplomata kardinala Pietra Parolina Sveti sedež meni, da bi morala takšna prizadevanja ostati v pristojnosti Združenih narodov.
Parolin je pojasnil, da posebna narava odbora ni primerljiva z drugimi mednarodnimi forumi in da Vatikan v njem ne vidi ustreznega okvira za reševanje kriz. Kot je poudaril, Sveti sedež vztraja pri stališču, da je treba konflikte na mednarodni ravni obravnavati predvsem znotraj sistema ZN, kjer ima Vatikan status stalnega opazovalca.
Papež Leon, prvi papež iz Združenih držav Amerike, je bil januarja sicer povabljen k sodelovanju v odboru, vendar se Vatikan za sodelovanje ni odločil. Papež je v preteklosti večkrat kritično spregovoril o razmerah v Gazi in se le redko vključuje v tovrstne politične strukture.
Trumpova pobuda je povezana z načrtom za Gazo, ki je jeseni privedel do krhkega premirja. Po prvotni zamisli naj bi odbor nadzoroval začasno upravljanje območja, kasneje pa naj bi se razširil tudi na obravnavo drugih globalnih konfliktov. Prvo zasedanje odbora je predvideno v Washingtonu, kjer bodo razpravljali o obnovi Gaze.
Italija in Evropska unija sta sporočili, da se njuni predstavniki zasedanja nameravajo udeležiti zgolj kot opazovalci, pri čemer se še nista odločili za formalno pridružitev pobudi.
Pobuda se je že ob ustanovitvi soočila s številnimi kritikami. Strokovnjaki za človekove pravice opozarjajo, da bi vodenje odbora pod okriljem ene države lahko spominjalo na kolonialne strukture in oslabilo vlogo Združenih narodov. Posebne kritike so namenjene tudi dejstvu, da v odboru ni palestinskih predstavnikov.
Tudi odzivi držav so previdni. Nekatere bližnjevzhodne zaveznice ZDA so se pobudi pridružile, medtem ko se številne zahodne države za zdaj držijo ob strani, poroča Reuters.
Premirje v Gazi je bilo od začetka večkrat kršeno, razmere na terenu pa ostajajo izjemno zaostrene. Izraelske vojaške operacije so povzročile obsežno humanitarno krizo, množično razseljevanje in veliko število žrtev. Mednarodni strokovnjaki in preiskave v okviru ZN opozarjajo na hude kršitve mednarodnega prava, medtem ko Izrael svoja dejanja utemeljuje s pravico do samoobrambe po napadu Hamasa konec leta 2023.
Vatikan se v takšnih okoliščinah zavzema za multilateralni pristop in poudarja vlogo obstoječih mednarodnih institucij, pri čemer se izogiba sodelovanju v pobudah, ki bi lahko dodatno razdelile mednarodno skupnost.

