Evropska letališča so v zadnjih dneh postala tarča več hibridnih napadov – od vdorov dronov do kibernetskih izsiljevalskih napadov –, kar je povzročilo začasne ustavitve letov in sprožilo razpravo o ranljivosti kritične letalske infrastrukture.
Letališče v Københavnu je bilo v ponedeljek za več ur zaprto zaradi dronov, danska premierka Mette Frederiksen pa je dogodek povezala s širšim vzorcem domnevnih ruskih dejavnosti, ki so v zadnjih tednih zajele Evropo. V istem času so motnje povzročili tudi droni v Oslu. Incidenti so se zgodili le nekaj dni po kibernetskem vdoru v sisteme za prijavo na let na več večjih letališčih, med njimi londonskem Heathrowu, berlinskem in bruseljskem letališču.
Preiskave še niso dale jasnega odgovora, kdo stoji za napadi. Strokovnjaki pa, kot navaja Reuters opozarjajo, da gre za del širšega vala hibridnih groženj, ki preverjajo odzivnost držav na motnje v ključnih sektorjih. Jukka Savolainen iz Evropskega centra odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam je dejal: „Prva je preizkusiti, kako metoda deluje. V tem primeru vodi do zaprtja letališč. Druga točka testiranja je naš odziv.“
Ruski veleposlanik na Danskem Vladimir Barbin je v odzivu, ki ga povzema Reuters, poudaril, da so obtožbe o ruski vpletenosti neutemeljene. Reuters navaja, da motenj ni mogel neodvisno potrditi. Moskva dosledno zanika povezave s tovrstnimi incidenti.
Ranljivost letalske infrastrukture
Motnje so pokazale, kako ranljiv je letalski sektor, saj lahko izpadi povzročijo stotine zamud in odpovedi. Po besedah Barta Salaetsa iz podjetja za kibernetsko varnost F5 je nedavni vdor v programsko opremo Collins Aerospace še en primer, kako hitro se lahko ohromi delovanje. „Ta napad kaže, kako ranljive so lahko zelo povezane panoge, kot je letalstvo,“ je dejal.
Analitiki so za Reuters ocenili, da povečana aktivnost dronov in kibernetskih napadov v zadnjih tednih nakazuje na potrebo po jasnejših smernicah regulatorjev. Eric Schouten iz podjetja Dyami je opozoril: „(Dejavnost dronov) se poslabšuje in po mojem mnenju se ne bo ustavila.“
Ukrepi regulatorjev in izzivi financiranja
Evropski organ za nadzor zračnega prometa Eurocontrol sodeluje z nacionalnimi organi pri obvladovanju posledic. Strokovnjak Matthew Borie iz podjetja Osprey je za Reuters dejal, da morajo „operaterji dinamično ocenjevati tveganja, imeti načrte za preusmeritve in ukrepe za zmanjšanje tveganja“.
Toda uvedba novih zaščitnih tehnologij je draga. Sistemi za motenje signalov, laserska oprema in sledilniki zahtevajo milijonske naložbe, ki jih številna letališča niso pripravljena takoj izvesti. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA opozarja, da so tehnologije za boj proti dronom še v razvoju, pogosto pa presegajo proračune letališč.
Podobne težave poznajo tudi v Združenih državah Amerike, kjer zvezna uprava za letalstvo (FAA) mesečno prejme več kot sto poročil o opažanjih dronov v bližini letališč.
Jake Moore, svetovalec pri podjetju ESET, je po navedbah Reutersa ocenil, da so napadi na dobavne verige v letalstvu povzročili globalne motnje. „Regulatorji morajo še bolj zaostriti standarde za ključne dobavitelje IT-tehnologije v letalstvu,“ je dejal in dodal, da vpliv teh napadov razkriva, kako krhki so digitalno podprti sistemi.
Po navedbah analitikov je pomen zaščite civilnega zračnega prostora še večji v luči vojne v Ukrajini, ki je sprožila nove varnostne razmere na evropskih mejah. Kritična infrastruktura, kot so letališča, se tako vse pogosteje znajde v ospredju varnostnih razprav.
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
