Vlada je na redni seji sprejela Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim želi poenostaviti postopke, uvesti pravičnejšo davčno obravnavo in podjetjem omogočiti širšo vključitev zaposlenih v delitev dobička. Seznanila se je tudi z izvajanjem dolgotrajne oskrbe, kjer pristojna ministrstva poročajo o kadrovskih potrebah, vlogah uporabnikov in delovanju vstopnih točk po vsej državi.
Predlog zakona uvaja obsežnejše spremembe na področju delitve dobička med zaposlene. Delež dobička, ki ga lahko podjetja razdelijo med delavce, se zvišuje z dosedanjih največ 20 na 33 odstotkov dobička poslovnega leta. Hkrati se dviguje tudi zgornji limit izplačil – s 10 na 20 odstotkov letne bruto mase plač, pri čemer mora vsaj polovica predstavljati izplačilo v denarju.
Administrativni postopki se po novem poenostavljajo, saj se obvezna registracija pogodb nadomešča z obvestilom Finančni upravi. Zakon predvideva tri sheme delitve dobička: denarno, družbeniško in delniško. Na ministrstvu za gospodarstvo pričakujejo, da bo privlačnejša ureditev prispevala k širši uporabi shem, saj je trenutno udeležba zaposlenih pri delitvi dobička v Sloveniji izjemno nizka.
Podjetjem zakon omogoča 100-odstotno davčno olajšavo za dobiček, izplačan zaposlenim, ki jo bodo lahko uveljavljala že v naslednjem letu. Za delavce je predvidena ugodnejša obdavčitev – 30 odstotkov za denarna izplačila in 25 odstotkov za prejete deleže ali delnice. Udeležba ostaja prostovoljna, pri čemer morajo biti vsi delavci vključeni pod enakimi pogoji.
Po podatkih ministrstva je v Sloveniji v sheme delitve dobička vključenih le 0.07 odstotka zaposlenih, kar je 85-krat manj kot v Avstriji. V Franciji je v takšnih sistemih vključenih 35 odstotkov zaposlenih, zato na ministrstvu pričakujejo, da bo prenovljena ureditev spodbudila več podjetij k vključevanju zaposlenih v delitev ustvarjenega dobička.
Vlada o izvajanju dolgotrajne oskrbe
Na seji se je vlada seznanila tudi z aktualnim poročilom o izvajanju dolgotrajne oskrbe. Dolgotrajna oskrba vključuje ukrepe in storitve za osebe, ki so zaradi bolezni, starosti, poškodb, invalidnosti ali kognitivnega upada dlje časa odvisne od pomoči drugih pri osnovnih in podpornih opravilih.
Dokument zajema podatke o delovanju vstopnih točk po državi, kadrovskih okrepitvah, številu prejetih vlog ter izvedenih ocenah upravičenosti. Vlada je bila seznanjena tudi z izdanimi odločbami, delovanjem klicnega centra 114 ter postopki prevedbe oskrbovancev v domovih za starejše na status uporabnikov dolgotrajne oskrbe.
Poročilo vključuje tudi podatke o cenah oskrbe, izvajanju storitev na domu in v institucijah ter stanju informacijskega sistema, ki podpira izvajanje dolgotrajne oskrbe.
[Foto: Foto: Bor Slana/STA/Vlada RS Flickr]
