Več kot 2.000 evropskih raziskovalcev je v odprtem pismu pozvalo institucije EU, naj sprejmejo ambicioznejši načrt za zaščito podnebja do leta 2040. Znanstveniki svarijo, da se politične razprave vse bolj oddaljujejo od znanstvenih spoznanj, kar bi lahko ogrozilo izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma. Po njihovih besedah je odločno ukrepanje „eksistencialna nuja“ za prihodnost Evrope in za varnost prebivalcev ob naraščajočih podnebnih tveganjih.
Evropska komisija je predlagala zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040 v primerjavi z letom 1990. Del teh emisij naj bi se po načrtu izravnal z mednarodno priznanimi emisijskimi kuponi, kar je sprožilo razprave o realnosti in učinkovitosti takšnega pristopa.
Avtorji pisma, med katerimi je več sto raziskovalcev iz Nemčije, so poudarili, da je cilj zmanjšanja emisij med 90 in 95 odstotki že dolgo znanstveno utemeljen in izvedljiv. EU po njihovem mnenju potrebuje dosleden in preverljiv načrt, ki ga mora predložiti Združenim narodom najpozneje do septembra letos, še pred podnebnim vrhom ZN v Braziliji novembra.
Po poročanju nemške javne radiotelevizije Tagesschau raziskovalci opozarjajo, da mora EU na prihajajočem vrhu nastopiti kot enoten in zanesljiv akter, saj bi to okrepilo njen vpliv v globalnih pogajanjih o omejevanju segrevanja ozračja.
Gospodarske priložnosti podnebnih ukrepov
Znanstveniki so v pismu izpostavili tudi ekonomski potencial podnebno ambicioznih politik. Menijo, da bi pravilno zasnovan prehod v nizkoogljično gospodarstvo lahko znižal cene električne energije, ustvaril nova delovna mesta ter zmanjšal evropsko odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz avtokratskih držav, navaja Tagesschau. Dodali so, da bi tak cilj predstavljal tudi pozitiven signal za znanost, inovacije in družbo kot celoto, hkrati pa zmanjšal vpliv dezinformacij o podnebnih spremembah.
Evropska komisija je poudarila, da je EU na dobri poti k doseganju ciljev za leto 2030, ko naj bi se emisije v primerjavi z letom 1990 zmanjšale za več kot polovico. Vendar pa raziskovalci opozarjajo, da trenutni napredek ne bo zadosten brez enotne strategije za obdobje po letu 2030.
EU želi do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina, kar je zapisano tudi v evropski podnebni zakonodaji. Vmesni cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2040 še čaka na odobritev držav članic in Evropskega parlamenta. V več državah se je pojavil odpor do tako visokih ciljev, predvsem zaradi gospodarskih in socialnih posledic, ki jih pričakujejo nasprotniki ukrepa.
Nemški minister za okolje Carsten Schneider je podporo cilju 2040, po navajanju Tagesschau utemeljil z nacionalnimi podnebnimi obveznostmi in koalicijskim dogovorom. Po njegovih besedah bi bil ta korak pomemben za ohranitev verodostojnosti EU v mednarodnih pogajanjih. Kancler Friedrich Merz je napovedal, da bodo voditelji držav in vlad o vprašanju razpravljali na četrtkovem podnebnem vrhu EU, kjer naj bi oblikovali skupno stališče glede prihodnjih podnebnih zavez.
Foto: Pexels
