Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letih 2023 in 2024 za izboljšanje protipožarne infrastrukture v slovenskih gozdovih namenilo več kot 2 milijona evrov. S temi sredstvi je bilo urejenih 400 kilometrov protipožarnih prometnic, zgrajen prostor za pristajanje helikopterjev in nameščenih 40 hidrantov za oskrbo gasilcev in helikopterjev z vodo.
„S temi ukrepi izboljšujemo pripravljenost na morebitne požare in zmanjšujemo tveganje za njihovo širjenje,“ so navedli na ministrstvu.
Gozdni požari so eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na razvoj gozdov v Sloveniji. Največ jih izbruhne na območjih Krasa, Primorja in Istre. Podnebne razmere in človekova dejavnost sta ključna dejavnika tveganja.
Analize kažejo, da je glavni vzrok požarov človekova malomarnost. „Največ jih povzročijo vlaki zaradi odpadajočih delcev oblog pri zavorah, sledijo kmetijska opravila, obiskovalci in vojaška urjenja,“ so pojasnili na ministrstvu.
V obdobju med letoma 2010 in 2020 je bilo povprečno zabeleženih 85 požarov letno, ki so prizadeli 255 hektarjev gozdnih površin. Leta 2022 pa je Slovenijo prizadel največji gozdni požar v zgodovini, ki je zajel približno 3.700 hektarjev, od tega 2.900 hektarjev gozda.
Ukrep za preprečevanje škode po požarih
Po sanaciji požara leta 2022 se je ministrstvo hitro odzvalo. V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 je uvedlo podukrep Podpora za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov.
„Cilj ukrepa je bil izboljšati protipožarno infrastrukturo in zmanjšati tveganje za nastanek požarov,“ so poudarili na MKGP. Podpora je bila namenjena gradnji in vzdrževanju protipožarnih prometnic, stez in zidov, prostorov za pristajanje helikopterjev ter vodnih virov, kot so kali in hidranti.
Upravičenci do sredstev so bili lastniki gozdov, agrarne skupnosti, lokalne skupnosti ter upravljavci državnih gozdov. Stopnja podpore je znašala 100 odstotkov upravičenih stroškov.
Skoraj 150 odobrenih vlog
V letih 2023 in 2024 so bili objavljeni štirje javni razpisi. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je odobrila 146 vlog in izplačala 2.000.391,47 evra.
S temi sredstvi so bila izvedena naslednja dela: urejenih je bilo 403 kilometrov protipožarnih prometnic, zgrajen prostor za pristajanje helikopterjev, urejen en kal ter nameščenih 40 hidrantov.
„Z izboljšano protipožarno infrastrukturo zmanjšujemo možnost širjenja požarov in zagotavljamo hitrejše ter varnejše gašenje,“ so dodali na ministrstvu.
Dolgotrajne suše in visoke temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganje za požare v gozdovih. Ministrstvo opozarja, da so vlaganja v protipožarno infrastrukturo ključna za preprečevanje večjih izgub.
„Z vlaganji v prometnice, vodne vire in helikopterske točke gradimo temelje za dolgoročno varnost naših gozdov,“ so še poudarili na MKGP.
Foto: Pixabay
