Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se na uradnem obisku v Londonu dogovorila o novih ukrepih na področju migracij, obrambnem sodelovanju in podpori Ukrajini v primeru premirja. Ključni element obiska predstavlja pilotni sporazum o vračanju migrantov, ki naj bi prispeval k strožjemu nadzoru nad nezakonitimi prehodi meje.
Na skupni tiskovni konferenci sta voditelja potrdila sklenitev dogovora, v skladu s katerim bo Velika Britanija migrante, ki brez dokumentov prispejo po morju, vračala v Francijo. V zameno bo Združeno kraljestvo iz Francije sprejelo enako število prosilcev za azil, ki že imajo družinske člane v državi.
“Z veseljem naznanjam današnji prelomni pilotni sporazum o vračanju. Prvič bodo migranti, ki bodo prispeli z ladjo, pridržani in v kratkem času vrnjeni v Francijo,” je izjavil Starmer.
Po navedbah britanskega vladnega vira se pričakuje približno 50 vračanj tedensko, kar pomeni do 2.600 letno. To število ostaja majhno v primerjavi z več kot 35.000 nezakonitimi prihodi v letu 2024. Samo letos je Velika Britanija po podatkih oblasti zabeležila že več kot 21.000 prihodov po morju.
Dogovor, ki spominja na ureditev med Evropsko unijo in Turčijo, predstavlja določeno politično tveganje tudi za Macrona. Desni politični krogi v Franciji bi ga namreč lahko kritizirali zaradi pripravljenosti sprejeti migrante, ki si želijo ostati v Veliki Britaniji.
Macron je komentiral posledice brexita na migracijsko politiko: “Mnogo ljudi v vaši državi je pojasnilo, da jim bo brexit omogočil učinkovitejši boj proti nezakonitemu priseljevanju, vendar je to privedlo do prav nasprotnega.”
Poudaril je tudi potrebo po zmanjšanju dejavnikov, ki prispevajo k temu, da migranti izberejo Veliko Britanijo za končno destinacijo. Po njegovem mnenju bi morala britanska vlada dodatno zaostriti pogoje za bivanje in delo za osebe brez legalnega statusa.
Zatiranje nezakonitega dela in novi ukrepi
Starmer je v nadaljevanju napovedal okrepitev nadzora nad nezakonitim delom, ki ga je opisal kot “kampanjo v obsegu brez primere”. Po njegovih besedah naj delovna mesta, ki jih nekateri migranti pričakujejo ob prihodu, ne bi več smela biti dostopna brez ustrezne zakonite podlage.
Obe državi sta se v luči okrepljenega sodelovanja zavezali tudi k poglobitvi vojaškega partnerstva, ki vključuje skupne obrambne projekte, telekonference in novo strukturo za podporo Ukrajini.
Francija in Velika Britanija bosta v okviru tako imenovane “koalicije voljnih” sodelovali pri pripravi podpore Ukrajini v primeru prekinitve spopadov z Rusijo. Po dogovoru bo Pariz v začetni fazi gostil sedež koalicije, ta pa se bo po enem letu preselila v London. Naloge skupine naj bi vključevale obnovo ukrajinskih kopenskih sil, zaščito zračnega prostora in nadzor nad varnostjo na morju.
“Podpora Ukrajini ni le pravilna stvar, ampak je bistvena za varnost doma,” je dejal Starmer.
Voditelja sta poleg tega napovedala dodatna naročila raket dolgega dosega Storm Shadow, ki jih ukrajinske sile že uporabljajo na bojišču. Podpisala sta tudi sporazum o krepitvi jedrskega sodelovanja, v katerem je prvič zapisano, da lahko obe državi koordinirata uporabo odvračalnih zmogljivosti.
Z novimi zavezami si London in Pariz prizadevata za utrditev odnosov, ki so bili po brexitu preizkušeni, vendar ostajajo ključni za evropsko varnost in nadzor migracijskih tokov.
Foto: Wikimedia/poveljnik Ameriške pomorske sile Evropa-Afrika/6. flota ZDA/fotografija je simbolna
