Veliki koralni greben, eden najobsežnejših in biotsko najbogatejših morskih ekosistemov na svetu, je v zadnjem letu doživel največji letni upad koralne pokritosti doslej, kaže novo poročilo Avstralskega inštituta za morske znanosti (AIMS). Greben, ki se razteza vzdolž severovzhodne obale Avstralije, je prizadelo rekordno obsežno beljenje, povezano s toplotnim stresom zaradi segrevanja oceanov.
Podatki, ki jih AIMS zbira že skoraj štiri desetletja, kažejo, da sta bila severni in južni del grebena v obdobju med avgustom 2024 in majem 2025 izpostavljena najhujšemu segrevanju doslej. “Greben je utrpel rekordno visoko stopnjo toplotnega stresa, kar je privedlo do najobsežnejšega in najhujšega beljenja v zgodovini spremljanja,” so zapisali v poročilu.
Beljenje koral nastopi, ko visoke temperature povzročijo izgubo simbiontskih alg, ki koralam omogočajo preživetje in dajejo barvo. Če takšno stanje traja predolgo, pride do množičnega pogina.
Ob tem so greben dodatno prizadeli tropski cikloni in povečan pojav bodičastih morskih zvezd, ki se hranijo s koralami. Znanstveniki poudarjajo, da so glavni razlog za izčrpavanje grebena dolgotrajni učinki podnebnih sprememb.
Korale na robu odpornosti
Kot navajajo raziskovalci, korale ne morejo preživeti, če temperatura morja ostane za en Celzijev stopinjo nad kritično mejo več kot dva meseca. Dvig za dve stopinji pomeni smrt koral v enem mesecu.
“Obstaja tveganje, da bomo dosegli točko, ko si korale med ekstremnimi vremenskimi dogodki ne bodo več uspele opomoči,” opozarja AIMS.
Posebej prizadete so hitro rastoče, a občutljive vrste iz rodu Acropora. Te so pogosta tarča bodičastih škorcev in med prvimi, ki odmrejo ob povišanju temperatur. Kljub temu znanstveniki opažajo določeno sposobnost regeneracije.
“Greben ima še vedno zmožnost okrevanja, če so pogoji ustrezni. In to je vredno ohraniti,” je za avstralsko televizijo ABC dejal raziskovalec dr. Mike Emslie.
Ukrepi za zaščito in obvladovanje škorcev
Avstralske oblasti že vrsto let izvajajo ukrepe za nadzor bodičastih morskih zvezd, med drugim z uporabo injekcij ocetne kisline ali izvlečka govejega žolča. Do danes so odstranili več kot 50.000 primerkov.
Poročilo AIMS izpostavlja, da v letu 2025 v osrednjem delu grebena niso zaznali novih okužb s temi plenilci. Kljub temu se njihova številčnost povečuje, glavni razlog pa je povečano izpiranje hranil iz kmetijskih zemljišč, kar vpliva na razmnoževanje škorcev.
Iz nevladne organizacije WWF opozarjajo, da gre za mejnik pri opazovanju zdravja grebena. “To poročilo potrjuje, da je ekosistem pod izjemnim pritiskom,” je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Richard Leck.
Po njegovih besedah se postavlja vprašanje, ali si bo greben sploh še sposoben opomoči po prihodnjih ekstremnih dogodkih. Kot je dodal, so nekateri koralni grebeni drugod po svetu že doživeli nepovratne spremembe, podobna usoda pa bi lahko doletela tudi Veliki koralni greben, če se globalne emisije toplogrednih plinov ne bodo zmanjšale.
Veliki koralni greben je na seznamu svetovne dediščine že od leta 1981. Organizacija UNESCO je že večkrat opozorila, da so koralni ekosistemi zaradi segrevanja oceanov in onesnaževanja resno ogroženi ter pozvala k bolj ambicioznim ukrepom za zaščito.
Foto: Pexels/fotografije je simbolna
