Venezuelske oblasti so v sredo zatrdile, da izvoz surove nafte poteka brez motenj, kljub napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi popolne blokade sankcioniranih naftnih tankerjev, ki vstopajo v Venezuelo ali jo zapuščajo. Caracas sporočilo iz Washingtona razume kot nadaljevanje večmesečnega vojaškega in gospodarskega pritiska na vlado predsednika Nicolasa Madura.
Državno naftno podjetje Petroleos de Venezuela (PDVSA) je v uradni izjavi, kot navaja AFP poudarilo, da se „izvoz surove nafte in stranskih proizvodov normalno nadaljuje“ ter da tankerji, povezani z njegovimi operacijami, „plujejo pod popolno varnostjo“. Po navedbah podjetja Trumpova napoved za zdaj ni vplivala na vsakodnevno poslovanje naftnega sektorja.
Trump je v torek sporočil, da ZDA uvajajo „popolno in popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev z nafto“, ki so povezani z Venezuelo. Ob tem je opozoril na okrepljeno ameriško vojaško prisotnost v Karibih in dejal, da je Venezuela „popolnoma obdana z največjo armado, kar jih je bilo kdaj zbranih v zgodovini Južne Amerike“.
Vojaška prisotnost in odzivi Caracasa
Ameriška mornarica je v zadnjih mesecih okrepila prisotnost v Karibskem morju, tudi z napotitvijo večjih vojaških ladij v okviru operacij proti trgovini z drogami. Caracas te aktivnosti razume kot pritisk na venezuelsko vodstvo. Po mnenju venezuelskih oblasti gre za krinko za poskus destabilizacije države in strmoglavljenje Madura.
Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je ob podpori vojaškega vrha dejal, da venezuelska vojska „ni ustrahovana“. „Ameriški vladi in njenemu predsedniku sporočamo, da nas njihove surove in arogantne grožnje ne ustrahujejo,“ je povedal na javnem dogodku v Caracasu.
Vpliv na trge in pretekli dogodki
Napoved blokade je v sredo zgodaj zjutraj vplivala na gibanje cen nafte na svetovnih trgih. V Londonu so cene surove nafte po objavi novice zrasle, kar analitiki povezujejo z večjo negotovostjo glede dobav iz Latinske Amerike. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnem zasegu sankcioniranega tankerja z nafto v bližini venezuelske obale, ki je bil namenjen na Kubo in je po ocenah prevažal med 1 in 2 milijonoma sodčkov surove nafte.
Venezuelsko gospodarstvo je močno odvisno od izvoza nafte. Država ima največje dokazane zaloge nafte na svetu, vendar se proizvodnja že leta sooča s padcem. Trenutno proizvede približno 1 milijon sodčkov na dan, kar je precej manj od več kot 3 milijonov sodčkov na dan v začetku 2000-ih.
Mednarodni odzivi
Kitajska, ki velja za enega glavnih trgov za venezuelsko nafto, je v telefonskem pogovoru izrazila podporo Caracasu. Kitajski zunanji minister je poudaril, da Peking „nasprotuje vsem enostranskim oblikam ustrahovanja“ ter da podpira pravico držav, da samostojno razvijajo gospodarsko sodelovanje.
V spor se je vključila tudi mehiška predsednica Claudia Sheinbaum, ki je Združene narode pozvala k večji vlogi pri preprečevanju morebitne eskalacije. Opozorila je, da bi morala mednarodna skupnost ukrepati, da bi preprečila prelivanje krvi in spodbujala mirne rešitve.
Negotovi obeti za venezuelsko gospodarstvo
Venezuela je od leta 2019 pod ameriškim naftnim embargom, zaradi katerega je prisiljena velik del proizvodnje prodajati po znižanih cenah, predvsem azijskim državam. Analitiki Capital Economics ocenjujejo, da bi nova blokada lahko „kratkoročno prekinila ključno življenjsko linijo venezuelskega gospodarstva“.
Po njihovem mnenju bo srednjeročni vpliv odvisen predvsem od nadaljnjega razvoja odnosov med Washingtonom in Caracasom ter od ciljev ameriške administracije do Venezuele. Trump je sicer večkrat poslal mešane signale glede morebitne neposredne intervencije, a ob tem poudaril, da meni, da so „Madurovi dnevi šteti“.
Foto: Fabian Dück, Unsplash
