Po več kot desetletju na čelu Venezuele se je oblast Nicolása Madura nenadoma končala z ameriško vojaško operacijo, ki je v soboto zvečer privedla do njegove aretacije. Washington je takoj potrdil, da bo nekdanjemu voditelju sodil zaradi obtožb, povezanih z mamilarskim terorizmom, pri čemer gre za razširjen sveženj očitkov, ki so v ZDA v obtoku že od leta 2020.
Dogajanje je sprožilo burne odzive doma in v tujini, medtem ko so se po svetu oglasili tudi milijoni venezuelskih migrantov, ki so v zadnjih letih zapustili državo zaradi gospodarskega zloma in politične represije.
Med Venezuelci, razseljenimi po Latinski Ameriki in drugod, so se pojavili prizori slavja in olajšanja. Po ocenah se je iz države izselilo skoraj 8 milijonov ljudi, mnogi med njimi pa so ob novici o aretaciji govorili o možnosti vrnitve. “Končno lahko gremo domov,” je dejal ulični prodajalec Yurimar Rojas v Čilu.
V državah gostiteljicah pa je odziv bolj zadržan. V Čilu je vprašanje migracij že del notranjepolitičnih razprav, v katerih se pojavljajo tudi napovedi o zaostritvi nadzora in deportacijah nedokumentiranih priseljencev. Velik delež teh prihaja prav iz Venezuele.
Od sindikalista do predsednika – in do zapora v New Yorku
Madurova politična pot se je začela skromno. Kot nekdanji voznik avtobusa je v 80. letih prejšnjega stoletja na Kubi utrdil svoja socialistična prepričanja, po vrnitvi v Caracas pa se je uveljavil kot sindikalni aktivist. Vzpon mu je omogočilo zavezništvo s Hugom Chávezom, pod katerim je opravljal vrsto pomembnih funkcij – od poslanca in predsednika parlamenta do zunanjega ministra in podpredsednika.
Leta 2013 je prevzel oblast, kmalu zatem pa je država zdrsnila v globoko krizo. Gospodarski zlom, hiperinflacija, pomanjkanje osnovnih dobrin in množične migracije so zaznamovale obdobje njegove vladavine. Volitve v letih 2018 in 2024 so potekale v spornih okoliščinah, brez preglednosti in ob izključevanju opozicije, zaradi česar jih številne države niso priznale.
Ameriške obtožbe: mamilarski terorizem
ZDA Madura obtožujejo sodelovanja z narkokarteli in omogočanja tihotapljenja tisočev ton kokaina proti Severni Ameriki. Ameriško tožilstvo navaja povezave z oboroženimi skupinami in kriminalnimi mrežami, med obtoženimi pa so tudi njegova žena, sin in nekateri tesni sodelavci. Washington je za informacije, ki bi vodile do aretacije, ponudil nagrado v višini 50 milijonov dolarjev, a je bila operacija izpeljana prej, kot so mnogi pričakovali.
Ameriški podpredsednik JD Vance je v odzivu na kritike glede vloge Venezuele v mednarodni trgovini z drogami zavrnil poenostavljene razlage, da država ni ključna zaradi dejstva, da večina fentanila prihaja drugod.
Opozoril je, da fentanil ni edina problematična droga in da je Venezuela pomembno izhodišče za kokain, ki predstavlja glavni vir prihodkov latinskoameriških kartelov. Po njegovih besedah bi omejevanje prihodkov iz kokaina bistveno oslabilo kriminalne mreže v širši regiji. Vance je dodal, da ZDA vprašanje fentanila iz Mehike še naprej obravnavajo kot prednostno, kar se odraža tudi v zaprtju meje ob začetku mandata predsednika Donalda Trumpa.
Ob tem je spomnil na razlastitev ameriškega naftnega premoženja v Venezueli pred približno 20 leti in ocenil, da so se ti viri pozneje uporabljali za financiranje nezakonitih dejavnosti režima. Čeprav priznava pomisleke glede uporabe vojaške sile, je poudaril, da po njegovem mnenju velike sile ne morejo pasivno dopuščati takšnih dejanj, ter ocenil, da ZDA pod Trumpovim vodstvom ponovno nastopajo kot odločilen globalni akter.
Operacija in odzivi oblasti v Caracasu
Po navedbah ameriških virov je šlo za večmesečno načrtovano operacijo, v kateri so sodelovale posebne enote. Tarče so bile vojaške baze in komunikacijski objekti, očividci pa so poročali o eksplozijah in preletih helikopterjev nad prestolnico. Maduro in njegova žena sta bila pridržana v predsedniški palači in prepeljana v ZDA, kjer je zdaj v priporu v newyorškem Metropolitan Detention Centru. Sojenje naj bi se začelo v začetku tedna.
V Caracasu je začasne dolžnosti prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dogajanje označila za “ugrabitev” in vztrajala, da Maduro ostaja legitimni predsednik. Državna televizija je poudarjala suverenost države in obsodila ameriško posredovanje.
Mednarodni odzivi: od ostrih kritik do previdnih pozivov
Odzivi v svetu so bili raznoliki. Iz Moskve so dejanja ZDA označili za nezakonita, a hkrati poudarili, da Washington dosledno zasleduje lastne interese. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je zavrnil primerjave z Irakom in dejal, da gre za drugačen pristop, usmerjen tudi v ekonomske koristi.
Nemški politični prostor je tako kot sllovenski razdeljen. Del politike zahteva jasno obsodbo zaradi kršitve mednarodnega prava, drugi poudarjajo potrebo po stabilnosti in urejenem političnem prehodu v Venezueli. Kritične izjave so prišle tudi iz Pjongjanga, kjer so ZDA obtožili brutalnega posega v suverenost druge države.
Poseben poziv je prišel iz Vatikana. Papež Leon XIV. je poudaril, da mora imeti dobrobit venezuelskega ljudstva prednost pred vsemi drugimi premisleki, ter pozval k zadržanosti, spoštovanju pravne države in človekovih pravic ter k iskanju poti mirnega in legitimnega političnega prehoda.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
