Državni svet je z 28 glasovi za in brez glasu proti podprl odložilni veto na novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-I), saj po njihovem mnenju posega na področje, ki bi moralo ostati v pristojnosti zdravstvenega sistema, in hkrati ogroža pravice zaposlenih v policiji.
Državni svet je o predlogu veta odločal na pobudo skupine svetnikov s prvopodpisanim Markom Lotričem. Pred tem je izredna seja Komisije za državno ureditev soglasno podprla predlog veta. Novela zakona je bila sprejeta 18. septembra na 113. izredni seji Državnega zbora.
Podpisniki veta so izpostavili predvsem 3. člen zakona, ki med naloge Generalne policijske uprave umešča izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), medbolnišničnih prevozov in prevozov novorojenčkov z zrakoplovi policije. Po njihovem prepričanju gre za ustavnopravno vprašljivo rešitev, saj nujna medicinska pomoč spada v pristojnost zdravstvenega resorja.
Na pravna neskladja je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, a njena stališča niso bila upoštevana. Podobno so zahteve strokovnih združenj, kot sta Sekcija reševalcev v zdravstvu in Sekcija za urgentno medicino Slovenskega zdravniškega društva, ostale preslišane. Ti so zagovarjali model, v katerem bi bila HNMP organizirana s pomočjo namenskih helikopterjev in ločenih baz, kot je v praksi v številnih drugih državah.
Državni svet je ob tem poudaril: „HNMP ni dopustno enostransko in trajno prenašati med temeljne naloge Generalne policijske uprave brez poglobljenega strokovnega razmisleka, sodelovanja zdravstvene stroke in ustrezne podlage v pravni ureditvi javnega zdravstva.“
Nevarnosti in posledice nove ureditve
Svetniki opozarjajo, da bi lahko takšna ureditev povzročila resne težave. „Izrecna umestitev te naloge med temeljne policijske naloge ustvarja nevarnost, da bo njeno izvajanje podrejeno policijski hierarhiji, prioritetam in proračunskim omejitvam, namesto potrebam zdravstvene stroke,“ so izpostavili.
Poleg tega bi po njihovem mnenju lahko prišlo do razcepljenosti odgovornosti in financiranja, kar bi rušilo zaupanje javnosti v zdravstveni sistem. Opozarjajo tudi na možnost, da bi oboleli ali poškodovani v strahu pred policijskim postopkom celo odlašali z iskanjem pomoči.
Med obravnavo so državni svetniki opozorili še na stališča Policijskega sindikata Slovenije. Ta je problematiziral uvedbo obveznega obdobnega preverjanja znanja policistov ter določbo, da se policistu, ki trikrat ne opravi preverjanja, avtomatično odvzame pooblastila, kar pomeni izgubo zaposlitve. Doslej je bil to fakultativen ukrep, ki je omogočal presojo okoliščin.
Državni svet je zapisal: „Takšna ureditev pomeni nesorazmeren in neutemeljen poseg v pravice zaposlenih, saj Vlada ukrepa ni utemeljila z nobeno konkretno analizo ali strokovno podlago.“
Policijski sindikat je bil izključen iz razprave na matičnem odboru Državnega zbora, kar po mnenju svetnikov dodatno potrjuje, da zakon ni bil usklajen s socialnimi partnerji. Posebno podporo predlogu veta je izrazila tudi Interesna skupina delojemalcev.
Državni svetniki so ocenili, da novela zakona bistveno posega v pravice zaposlenih v policiji, uvaja sistemsko nestabilnost in dolgoročno ogroža varnostni sistem države. Opozarjajo, da sprejeta rešitev ni zgolj manjša pomanjkljivost, temveč resno sistemsko vprašanje, ki zahteva celovito obravnavo znotraj zdravstvene zakonodaje, ne pa parcialnih rešitev v okviru policijske zakonodaje.
Na koncu so sprejeli odločitev, da zahtevajo ponovno odločanje Državnega zbora. „Državni zbor pozivamo, da ob ponovnem glasovanju zakonsko novelo zavrne,“ so sklenili v Državnem svetu.
Foto: Državni svet
