Vlada je sprejela sklep, s katerim je 19. maj razglasila za dan lipicanca v Republiki Sloveniji. Na ministrstvu so pojasnili, da ima izbrani datum poseben zgodovinski in kulturni pomen, saj je bil prav 19. maja 1580 podpisan dokument o ustanovitvi Kobilarne Lipica, ene najprepoznavnejših ustanov, povezanih z rejo te pasme. Sklep po navedbah ministrstva sledi prizadevanjem za sistematično varovanje in promocijo dediščine, povezane z lipicancem.
Na ministrstvu so navedli, da želijo z uradnim dnem dodatno okrepiti prepoznavnost lipicanca kot nacionalnega simbola ter spodbuditi dejavnosti na področju kulture, turizma in izobraževanja, povezane s to tradicijo.
Lipicanec velja za enega ključnih simbolov slovenske kulturne dediščine in nacionalne identitete. Na ministrstvu so izpostavili, da pomen pasme presega nacionalne okvire, kar potrjujeta neprekinjeno delovanje Kobilarne Lipica več kot 4 stoletja ter vpis tradicije reje lipicanca na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine leta 2022. Ta vpis vključuje več držav, ki sodelujejo pri ohranjanju skupne dediščine reje lipicanca.
Po navedbah ministrstva je ravno ta mednarodna dimenzija dodatni razlog, da se lipicanec sistematično vključuje v državne kulturne in promocijske strategije ter v programe, povezane z varstvom nesnovne dediščine.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je ob sprejemu sklepa poudarila pomen dolgoročnega varovanja te dediščine. „Z razglasitvijo dneva lipicanca želimo poudariti njegovo vlogo v naši zgodovini, kulturi in turizmu ter se zavezati, da bomo to dragoceno tradicijo ohranjali za prihodnje generacije. Lipicanec za Slovence predstavlja trajen simbol ponosa, povezovanja in spoštovanja do naravne in kulturne dediščine,“ je izpostavila ministrica.
Ob tem je dodala še širši pomen praznovanja: „Naj bo 19. maj dan, ko se spomnimo svojih korenin, praznujemo našo identiteto in z optimizmom zremo v prihodnost, kjer bo lipicanec še naprej ambasador Slovenije doma in po svetu,“ je opozorila.
