Vlada je na dopisni seji ponovno potrdila besedilo Predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in ga v obravnavo poslala Državnemu zboru po nujnem postopku. Na ministrstvu poudarjajo, da gre za novo različico predloga, ki nadomešča dokument, posredovan v parlamentarno obravnavo 27. novembra 2025.
Na vladi so pojasnili, da je bila sprememba potrebna, ker je poslanska skupina SDS vložila predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi, kar je po njihovih navedbah „blokira tudi sprejem predloga Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva“. Zato je vlada predlog prilagodila tako, da zakonodajni postopek lahko steče brez zastojev.
Spremembe v več členih, ključna tudi nova višina spodbude za urgentno medicino
Spremenjeni so 13., 28., 32. in 44. člen, pri čemer na ministrstvu poudarjajo, da gre za tehnične prilagoditve zaradi uskladitve s paralelno vloženim predlogom drugega zakona. Posebej izpostavljajo tudi spremembo 35. člena, kjer je določena višina finančne spodbude za specializacijo iz urgentne medicine.
Kot so navedli se spodbuda določa „na 600 evrov bruto mesečno“, kar pomeni uvedbo posebnega prejemka oziroma nagrade za zdravnike, ki se odločijo za to specializacijo. Ukrep je po njihovih besedah namenjen povečanju interesa za področje urgentne medicine ter dolgoročni kadrovski okrepitvi urgentnih oddelkov.
Osrednja struktura ukrepov ostaja nespremenjena
Kljub prilagoditvam ostaja vsebinsko jedro predloga zakona enako kot v prvotni različici. Gre za paket nujnih, ciljno usmerjenih zdravstvenih ukrepov, s katerimi želi vlada zagotoviti večjo dostopnost do zdravstvenega varstva. Na vladi poudarjajo, da predlog vključuje „podaljšanje določenih že sprejetih ukrepov in uvedbo dodatnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti zadostno število ustrezno usposobljenega kadra“.
Po njihovih navedbah so ti ukrepi nujni za učinkovito delovanje zdravstvenega sistema v celoti, saj naslavljajo tako takojšnje potrebe kot dolgoročne kadrovske izzive.
Nadaljevanje iskanja rešitev za kadrovske primanjkljaje
Vlada dodaja, da so usmerjeni predvsem v ukrepe, ki neposredno vplivajo na razpoložljivost zdravstvenih storitev in na krepitev poklicev, ki jih primanjkuje. Ob tem poudarjajo, da se s predlogom zakona „odločilno vpliva na dostopnost do zdravstvenega varstva“, saj je eden izmed ključnih ciljev zagotovitev zadostnega števila zdravnikov in drugega medicinskega osebja.
Na vladi so dodali, da spremembe, vključene v novo besedilo predloga zakona, omogočajo nadaljevanje zakonodajnega postopka, ki je bil prej blokiran, ter da bo DZ o predlogu odločal po nujnem postopku.
[Foto: Matija Sušnik DZ]
