Vlada je na seji odbora za gospodarstvo v veljavni Načrt razvojnih programov 2025–2028 uvrstila nov projekt „Sofinanciranje umirjanja prometa v občinah – 2. javni razpis“. Projekt predvideva sofinanciranje desetih pobud občin po Sloveniji za povečanje prometne varnosti in spodbujanje aktivne mobilnosti.
Za izvedbo ukrepov bo iz Podnebnega sklada namenjenih 588.259 evrov, skupna vrednost vseh projektov z občinskimi viri pa znaša 910.795 evrov. Sredstva bodo občine porabile za pripravo in izvedbo projektov umirjanja prometa ter spremljanje učinkov ukrepov, ki vključujejo preureditve cestnih odsekov, namenjene zmanjšanju hitrosti vožnje in večji varnosti pešcev ter kolesarjev.
Projekti bodo izvedeni v občinah Ormož, Apače, Poljčane, Borovnica, Ajdovščina, Šmarješke Toplice, Lovrenc na Pohorju, Razkrižje, Miren – Kostanjevica in Mestni občini Ptuj. Ukrep temelji na Odloku o Programu porabe sredstev Podnebnega sklada za obdobje 2025–2028, ki predvideva vlaganja v trajnostno mobilnost kot enega ključnih korakov zelenega prehoda.
„S tem se nadaljuje podpora občinam pri ustvarjanju varnejših in prijetnejših javnih prostorov ter pri zmanjševanju vplivov prometa na okolje,“ so navedli na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Postopki za HE Mokrice potekajo skladno s predpisi
Na isti seji je vlada sprejela tudi Odgovor na sklep Odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor ob obravnavi točke „Prihodnost vodne energije v Sloveniji“. Dokument so poslali Državnemu zboru.
Odbor je maja letos vlado pozval, naj pospeši postopke, ki bodo pripomogli k izgradnji hidroelektrarne Mokrice, in naj o izvedenih ukrepih poroča vsakih 3 mesece.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da postopki za HE Mokrice potekajo skladno z zakonodajo, v okviru integralnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. „Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je investitorju in stranskim udeležencem v ponovnem postopku prevlade javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave posredovalo dopolnjeno dokumentacijo za presojo vplivov na okolje ter dodatek presoje sprejemljivosti,“ so pojasnili na ministrstvu.
Ob tem je ministrstvo o dopolnitvah obvestilo pristojne strokovne institucije, ki so vabljene k ponovni seznanitvi in izjasnitvi. „Za izvedbo strokovnega dela postopka je bilo povpraševanje po izvedencih poslano dvajsetim evropskim institucijam in švicarskim partnerjem; odzvalo se jih je osem, od teh štiri z izraženim interesom za sodelovanje,“ so dodali.
Prispevek Slovenije Evropskemu razvojnemu skladu
Vlada je obravnavala tudi finančno vprašanje v okviru mednarodnega sodelovanja in sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu sklepa Sveta o finančnih prispevkih članic Evropskega razvojnega sklada. Ta določa zgornjo mejo za leto 2027, letni znesek za leto 2026 in prvi obrok za isto leto ter okvirno napoved pričakovanih prispevkov za leti 2028 in 2029.
Skladno z „Notranjim sporazumom v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s sporazumom o partnerstvu AKP–EU“ bo Slovenija v Evropski razvojni sklad prispevala sredstva Evropski komisiji za leto 2026 v višini 1.571.640 evrov, od tega za prvi obrok 673.560 evrov.
„Prispevek Slovenije v sklad je del zavez, ki jih država izvaja v okviru partnerskega sodelovanja EU z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami,“ so pojasnili na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Vlada povečala namensko premoženje Javnega sklada za podjetništvo
Na seji je vlada sprejela tudi sklep o razporeditvi sredstev iz naslova kupnin v višini 60.431,62 evra za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo.
Sredstva izvirajo iz prodaje državnega premoženja, ki jih D.S.U., d.o.o., Družba za svetovanje in upravljanje, kvartalno nakazuje v proračun Republike Slovenije. „Dodatna sredstva bo Javni sklad za podjetništvo namenil ukrepom za spodbujanje podjetništva, predvsem za izboljšanje dostopa podjetij do virov financiranja,“ so pojasnili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Ti ukrepi bodo po navedbah ministrstva prispevali k večji konkurenčnosti gospodarstva, spodbujanju inovativnosti, rasti podjetij in ustvarjanju novih delovnih mest. Sklad bo povečanje namenskega premoženja tudi vpisal v sodni register.
[Foto: Edvard Kadič X/fotografije je simbolna]
