Vlada je sprejela Akcijski načrt za izvajanje Nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030. Sprejetje načrta, natanko leto po potrditvi strategije 19. junija 2024, omogoča prehod od strateškega načrtovanja k izvajanju konkretnih ukrepov, ki bodo okrepili vlogo intelektualne lastnine v Sloveniji.
Nacionalna strategija intelektualne lastnine do leta 2030 opredeljuje tri ključne cilje: »krepitev okolja za ustvarjanje, razvoj, varstvo in upravljanje intelektualne lastnine, povečanje ozaveščenosti in znanja o intelektualni lastnini ter krepitev vloge intelektualne lastnine v gospodarstvu, javnem sektorju in družbi kot celoti,« navaja Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
Za pripravo akcijskega načrta je vlada oktobra 2024 ustanovila medresorsko delovno skupino pod vodstvom direktorice Urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj. Skupina je vključevala predstavnike devetih ministrstev, Urada za intelektualno lastnino in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.
»V pripravo so bili vključeni tudi predlogi ključnih deležnikov, zbranih med javnim posvetovanjem aprila 2025,« dodaja urad. Načrt podrobno opredeljuje aktivnosti, odgovorne nosilce, ciljne skupine, potrebna sredstva in sistem za spremljanje učinkov.
S sprejetjem akcijskega načrta Slovenija utrjuje podporno okolje za razvoj in uporabo intelektualne lastnine. »S tem prispeva h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter razvoju inovativne in ustvarjalne družbe,« poudarja urad.
Ukrepi, določeni v načrtu, bodo omogočili boljše upravljanje intelektualne lastnine, povečali ozaveščenost o njenem pomenu in spodbudili njeno uporabo v gospodarstvu, javnem sektorju in širši družbi.
Miha D. Kovač
Foto: Pixabay/Gadini
