Vlada je na včerajšnji seji potrdila dve novi razvojni strategiji, ki z letom 2030 prvič ločeno urejata področje prostovoljstva in nevladnih organizacij. Dokumenta je Ministrstvo za javno upravo javnosti predstavilo danes, na mednarodni dan prostovoljstva, ki ga obeležujemo že 40 let in letos poteka pod geslom „vsak prispevek šteje“.
Na ministrstvu izpostavljajo, da čas predstavitve ni naključen. Obeleževanje mednarodnega dne praktično ponuja okvir za krepitev prepoznavnosti prostovoljstva in vseh organizacij, ki ga omogočajo. Ob tem so opozorili na globalne pobude Združenih narodov, ki za prihodnja leta napovedujejo dodatno izpostavljanje pomena prostovoljstva pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Državni sekretar Jure Trbič je na predstavitvi poudaril, da prostovoljci in nevladne organizacije predstavljajo „enega ključnih stebrov naše družbe“. Njihov prispevek je označil za neprecenljiv in dodal, da je lani v okviru 2.675 organizacij delovalo 203.786 prostovoljcev, ti pa so opravili 8.560.250 ur dela.
Odločitev za pripravo dveh ločenih strategij je po njegovih besedah nastala na pobudo prostovoljskih organizacij, saj naj bi tako dodatno okrepili pomen posameznega področja.
Prva ločena razvojna okvira
Strategiji nadgrajujeta skupni dokument, ki je veljal do lani, in prvič vzpostavljata dva povsem ločena, a povezana razvojna okvira. Na ministrstvu poudarjajo, da sta bila dokumenta pripravljena „vključujoče in transparentno“, ob sodelovanju resorjev, nevladnih organizacij, akademskega okolja, zasebnega sektorja in zainteresirane javnosti.
Predsednik Sveta Vlade za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij Rok Pandel, je sprejem obeh dokumentov pozdravil. Kot je dejal, „dokumenta sama po sebi ne pomenita veliko, če za njima ne stojijo ljudje“. Ob tem je poudaril, da so se v procesu priprave „spletle vezi in odprle priložnosti za dialog z ministrstvi“, kar naj bi pomembno vplivalo na kakovost oblikovanih rešitev.
Prostovoljstvo mora biti po njegovih besedah razumljeno kot vrednota in kot sistem, v katerem se posamezniki razvijajo v neformalnem okolju, nevladne organizacije pa dobijo prostor, „da dopolnjujejo družbo tam, kjer uradni sistem ne zmore“.
Strategija razvoja prostovoljstva
Strategija prostovoljstva do leta 2030 prostovoljstvo opredeljuje kot ključen mehanizem za odzivanje na sodobne družbene izzive – od osamljenosti in težav v duševnem zdravju do podnebnih sprememb in kriznih situacij.
Med ključnimi cilji so stabilno okolje za delovanje organizacij, večletni razpisi, urejeno zavarovanje prostovoljcev, povečanje njihovega števila ter krepitev kakovosti prostovoljske izkušnje. Dokument predvideva tudi večjo prepoznavnost prostovoljstva, širitev programov ter vključevanje prostovoljstva v izobraževalni sistem.
Strategija razvoja nevladnih organizacij
Strategija razvoja NVO se osredotoča na krepitev sektorja, ki dopolnjuje javne storitve in bogati družbeni prostor. Nevladne organizacije imajo po ocenah ministrstva ključno vlogo na področjih sociale, okolja, kulture, športa ter zagovorništva človekovih pravic.
Dokument določa tri osrednje cilje: okrepitev sodelovanja države in občin z NVO, večjo preglednost in stabilnost financiranja ter krepitev zmogljivosti za družbene inovacije. Med predlaganimi ukrepi so poenotenje praks upravnih enot, izboljšanje razpisnih postopkov, objava ključnih dokumentov na spletu, spodbujanje zaposlovanja v NVO ter zagotavljanje razvojnih sredstev in sofinanciranja pri evropskih projektih.
Na Ministrstvu za javno upravo navajajo, da Slovenija s sprejemom obeh strategij vstopa v novo razvojno obdobje prostovoljstva in nevladnega sektorja. „Skupaj z deležniki bomo skrbeli za uresničevanje zastavljenih ciljev in redno spremljali izvajanje ukrepov,“ so dodali.
Foto: Ministrstvo za javno upravo.
