Vlada preusmerja 259 milijonov kohezijskih sredstev v nove razvojne projekte

Seja v Podravju [Foto: Vlada RS]

Vlada je na regijski seji v Podravju potrdila drugo spremembo programa evropske kohezijske politike 2021–2027. Spremembe po navedbah Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj sledijo novim razvojnim in strateškim usmeritvam Evropske unije ter potrebam države. Na ministrstvu poudarjajo, da je ključni cilj prilagoditev učinkovitejša uporaba razpoložljivih sredstev in usmeritev v projekte z največjim razvojnim učinkom.

Dogodek je spremljal ogled gradbišča Centra Rotovž v Mariboru. Minister Aleksander Jevšek je ob robu obiska izpostavil simbolni pomen današnje odločitve, saj je projekt umeščen med strateške naložbe v vzhodni kohezijski regiji. „Današnja potrditev sprememb tukaj v Mariboru nosi močno sporočilo. Kohezijska politika mora delovati na terenu med ljudmi,“ je poudaril minister.

Po njegovih besedah bo prenovljeni Center Rotovž postal „kulturno srce Vzhodne kohezijske regije“, saj združuje rešitve za prostorske in razvojne potrebe treh osrednjih kulturnih institucij v Mariboru: Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Art kina. Evropska sredstva bodo projektu namenila 18 milijonov evrov.

Jevšek je dodal, da vlada z vlaganji v stanovanja, varnost in gospodarstvo „gradi trdne temelje za prihodnost vseh naših regij“.

Prerazporejenih več kot 259 milijonov evrov

S potrjeno spremembo programa se po pojasnilih ministrstva prerazporeja skupaj 259 milijonov evrov evropskih sredstev, delno iz osnovnega kohezijskega proračuna in delno iz varnostne mreže. Na ministrstvu poudarjajo, da bodo sredstva usmerjena v štiri vsebinska področja z največjim razvojnim učinkom.

V sklop konkurenčnosti tako sodi 53,5 milijona evrov, med drugim za naložbe, povezane s platformo STEP, kjer je „za javni razpis za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij predvidenih 30 milijonov evrov“, dodatnih 23,5 milijona pa bo namenjenih projektu Superračunalnik 2 (HPC 2).

Energetski prehod in energetska varnost prejemata 57,7 milijona evrov, pri čemer ukrepi obsegajo čezmejne povezave, okrepitev prenosnih in distribucijskih omrežij ter infrastrukturo za polnjenje in hranilnike energije.

Največji del sredstev, 81,4 milijona evrov, je po navedbah ministrstva namenjen obrambi in varnosti, kjer se naložbe nanašajo na dvojno rabo. Od tega bo 46 milijonov evrov usmerjenih v zdravstveno infrastrukturo regijskih bolnišnic. Za področje dostopnih in trajnostnih stanovanj je predvidenih 41,9 milijona evrov, kar vključuje sofinanciranje javnih najemnih stanovanj ter enot oskrbovanega bivanja.

Ukrepi pravičnega prehoda za SAŠA in Zasavje

V sklopu Sklada za pravični prehod so dodani tudi novi ukrepi za dve premogovni regiji. Za Savinjsko-šaleško regijo je predviden odkup oziroma prenos stanovanj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, v vrednosti 5 milijonov evrov. Za Zasavje so za vzdrževanje in prenos stanovanjskih enot zagotovljeni 1,5 milijona evrov.

Na ministrstvu poudarjajo, da sprememba programa prinaša tudi sistemske izboljšave, med njimi podaljšanje izvajanja EKP do konca leta 2030 ter možnost dviga stopnje sofinanciranja za novih 10 odstotnih točk, do najvišje stopnje 100 odstotkov.

V okviru regijskega obiska so si minister Jevšek, državni sekretar Srečko Đurov in sodelavci ogledali več razvojnih lokacij v Mariboru. Med njimi Podjetniški inkubator Kreativni park Drava ter prizorišče polaganja temeljnega kamna Centra odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije, ki je del strateškega projekta Innovum.

Projekt Innovum je po podatkih ministrstva vreden 101 milijon evrov, od tega je 86 milijonov evropskih sredstev. V okviru pobude bo izvedenih 13 projektov, s čimer se začenja tudi širša prenova tehniških fakultet Univerze v Mariboru.

Ob koncu obiska se je minister srečal še z župani in predstavniki gospodarstva, kjer je predstavil ukrepe, izvedene v Podravju v tem mandatu, s pomočjo kohezijskih sredstev v okviru Dogovorov za razvoj regij, programov za obmejna problemska območja in Interreg pobud.

Miha D. Kovač

Foto: Vlada RS